DUTOVLJE – V posebnem socialno-varstvenem zavodu Dom na Krasu so morali na podlagi sodnih odločb o sprejemu v varovani oddelek znova namestiti več stanovalcev, kot jih lahko sprejmejo – zdaj jih je tam 18, zmogljivosti je za 12. Bivanjske razmere so zato postale nevzdržne, zatrjujejo, o tem pa sta se na obisku prejšnji teden prepričala tudi predstavnika varuhinje človekovih pravic.
Ena postelja kar na hodniku
»Svetovalca varuhinje človekovih pravic RS mag. Jure Markič in Ana Polutnik sta 14. decembra obiskala posebni socialno-varstveni zavod Dom na Krasu v Dutovljah (prej Socialno-varstveni zavod Dutovlje). Z obiskom se je varuhinja odzvala na številna opozorila, s katerimi zavod različne naslovnike seznanja s problematiko oziroma stisko, v kateri so se znašli stanovalci zavoda in zaposleni zaradi prezasedenosti varovanega oddelka.
Bivalne razmere in razmere za delo v varovanem oddelku zavoda so po mnenju varuhinje neznosne. Kar štiri dvoposteljne sobe od šestih so opremili z dodatno (tretjo) posteljo. Poleg tega so eno posteljo namestili v sobo, ki je namenjena izvajanju posebnega varovalnega ukrepa. Eno so bili primorani ta teden namestiti kar na hodnik varovanega oddelka, saj drugje ni prostora. Ta postelja je deloma zastrta s paravanom, vendar so ob njej vrata v dve drugi sobi. Stanovalec, ki uporablja to posteljo, nam je povedal, da ga moti vonj iz najbližje sobe, motita pa ga tudi prepih in svetloba na hodniku. Nima nobene zasebnosti in ima premalo prostora za shranjevanje osebnih stvari,« je zapisano v poročilu varuhinje urada človekovih pravic.
O tem smo se med včerajšnjim obiskom prepričali tudi sami. Mlajši stanovalec, ki ima svojo posteljo na hodniku, se je med našim obiskom sprehajal, strokovna vodja Doma na Krasu Vesna Zorc pa je povedala, da so mu čez dan dovolili uporabo sobe za pomirjanje: »Tako ima vsaj nekaj možnosti za bivanje, kakršno mu želimo in moramo zagotoviti. Toda ta soba bi morala biti na voljo vsem stanovalcem, če bi jo potrebovali za pomirjanje.«
Nasilno vedenje
Direktorica Herta Sorta je dodala, da so na varovanem oddelku največje težave z zagotavljanjem varnosti: »Le stežka smo kos čedalje pogostejšemu nasilnemu vedenju in izpadom nekaterih stanovalcev in stanovalk. Bojimo se za varnost stanovalcev ter za svoja življenja.« Tamkaj so namreč nastanjeni bolniki, ki težje obvladujejo svoje vedenje, tudi agresivni posamezniki – nasilni do sebe in okolice.
Zaposleni v varovanem oddelku so pojasnili, da se vsak dan ukvarjajo s psihičnim in fizičnim nasiljem stanovalcev do zaposlenih in med stanovalci. Zato jih je strah, da bi se zgodilo kaj tragičnega.
Vodstvo je svetovalcema varuhinje povedalo, da se na vsak sklep o sprejemu novega stanovalca pritoži, vendar je neuspešno. Prav na dan obiska je prejelo štiri nove prošnje za podajo mnenja o sprejemu stanovalcev v varovani oddelek. Pojasnilo je tudi, da sta se na stalna in redna opozorila o prezasedenosti odzvala le zdravstveni inšpektorat in varuhinja.
Direktorica doma je razkrila, da se je vse skupaj začelo s sprejemom zakona o duševnem zdravju pred desetimi leti, letos pa je postalo nevzdržno: »Za ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo letos izdelali 82 mnenj o nastanitvi. Na vsak sklep o sprejemu novega stanovalca smo se pritožili, vendar našega mnenja ministrstvo ne upošteva.«
Rešujejo problematiko
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se včeraj le odzvali. »Problematika je večplastna, medresorska in jo poskušamo rešiti z drugimi resorji: ministrstvom za pravosodje in za zdravje. Na sestankih sodelujejo tudi predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ter varuhinje človekovih pravic. Problematika nameščanja in prezasedenosti varovanih oddelkov socialno-varstvenih zavodov (VO SVZ) je medresorska: neustrezna normativna ureditev obravnave oseb z demenco, nameščanje na varovane oddelke zgolj zaradi reševanja socialne stiske, postavitev osebe pod skrbništvo zgolj zaradi lažjega/hitrejšega sprejema v SVZ, nameščanje nepokretnih oseb, nezadostno razvita mreža nadzorovane obravnave, nezadostno razvita mreža programov za obvezno zdravljenje na prostosti, znižanje trajanja ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja z deset na pet let, problematika poforenzike,« so med drugim zapisali v kabinetu ministrice dr. Anje Kopač Mrak. In še: »Poleg tega deluje vladna delovna skupina za vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju, zaradi katerih ogrožajo svoje življenje ali življenje drugih. Cilj skupine je vzpostaviti sistem, ki bo odpravil pomanjkljivosti in nepravilnosti v sistemu obravnave oseb z najzahtevnejšimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi motenj ogrožajo sebe ali druge. Delovna skupina trenutno pripravlja predlog ustrezne kadrovske normative za novo predlagan sistem poforenzične obravnave.«
Kdaj pa se bo kaj spremenilo?
Davila sostanovalca Tridesetletnik, ki je v domu zaradi zdravstvenih težav, pove, da je nad zdravstvenim sistemom izjemno razočaran: »Ne obravnavajo nas pravilno, drogirajo nas z zdravili, ki imajo nešteto stranskih učinkov – sam jih nočem jemati kljub svoji diagnozi, zato sem po sodni odločbi pristal tu. Vsi tu so res strokovni, prijazni, a zdravstveni sistem je tog, zastarel in neučinkovit.« Sogovorniku je tudi znano, da je sostanovalka 1. novembra davila dva sostanovalca. Sicer se ne boji, a ravno tako poziva k ureditvi razmer v Domu. |
