LJUBLJANA – Ker so nekateri poročali, da je vprašanje privatizacije državnega premoženja (prodaja državnih podjetij oziroma državnih deležev v podjetjih) tako trd oreh pred uskladitvijo nove koalicijske pogodbe, saj naj bi nameravala stranka, ki jo vodi dr. Igor Lukšič, zaradi tega celo začasno ustaviti (prekiniti?!) privatizacijske postopke za državne deleže v infrastrukturnih podjetjih, denimo v Aerodromu Ljubljana, so se nemudoma odzvali, ne, ne iz vlade, iz SD. Tiskovni predstavnik SD Denis Sarkić je medijem razposlal pomirjujoče sporočilo za javnost: »Državni zbor je sprejel program 15 podjetij za prodajo. Socialni demokrati tega seznama ne postavljamo več pod vprašaj, čeprav ocenjujemo, da je bila uvrstitev Telekoma Slovenije in Aerodroma Ljubljana na ta seznam nepremišljena poteza. Ko govorimo o upravljanju državnega premoženja v prihodnje in morebitnih prodajah, pa bomo vztrajali pri stališču, da mora to biti določeno s strategijo, ki jo bo v treh mesecih sprejel državni zbor.« Še sreča, da je tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han omenil, da ne verjame, da bi lahko sprememba koalicijske pogodbe povozila celo sklep državnega zbora o sklepu o prodaji 15 podjetij, a ne? Je pa vlada vse skupaj nekoliko sarkastično pokomentirala in namignila, da SD v luči letošnjih volitev (poleg evropskih tudi še lokalnih) pač izbira dnevnopolitične tržne niše tudi na račun v koaliciji že usklajenih rešitev. Zakaj? Ker je državni zbor že 21. junija lani potrdil vladni predlog, da bi 15 podjetij v večinsko državni lasti prodali čim boljšim ponudnikom. Ni pa ne glede na to za zdaj še jasno, ali bodo štiri vladne stranke vendarle našle skupni jezik in se morda dogovorile tudi za vnovično združitev HSE in Gen Energije. Zanimivo je že to, da za takšno možnost zelo navijajo nekateri v SD, drugi iz te stranke pa ji sočasno nasprotujejo.
Bila sta konec decembra in začetek januarja
Pa je potem res vse (spet) v najlepšem redu? Menda. Bolje rečeno mënda. Mënda. Tudi premierki mag. Alenki Bratušek naj bi se namreč s prvakom stranke Desus, začasnim ministrom za zdravje Karlom Erjavcem, uspelo dogovoriti glede predlaganja novih ministrov za gospodarski razvoj oziroma za zdravje, čeprav kljub takšni pohvale vredni učinkovitosti podrobnosti iz njunega dogovora do konca tedna še ne bosta razkrila javnosti. Ne samo javnosti, niti Lukšičevemu SD in Virantovi Državljanski listi za zdaj še ne. Kot pa je v zvezi s tem pojasnil vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer, zgolj zaradi tega koalicija še prav ničesar ne zamuja, saj ima konec koncev po zakonu tri mesece časa za predlaganje novih ministrov, od takrat, ko so prejšnji odstopili. Tudi to je načeloma res.
Prav je najbrž, da se še enkrat spomnimo, kaj je državljankam in državljanom na začetku decembra nadvse samozavestno obljubila premierka Bratuškova. »Že do konca decembra oziroma začetka prihodnjega leta bo vlada predstavila strategijo upravljanja preostalih podjetij, v katerih ima država svoj lastniški delež. Najpozneje takrat bomo povedali, kaj je za nas strateško, kaj bomo prodali v celoti, kaj samo do 50 odstotkov. Vse bo transparentno in jasno,« je poudarila za nemški Die Welt. Dodala je, da je treba hitro (brez odlašanja) pokazati, da je tudi tuji lastnik lahko dober lastnik. Ja, povedala je marsikaj. Celo to, da naj bi predvidoma do konca lanskega leta že prodala večino lastniških deležev, ki jih ima slovenska država v podjetjih iz tako imenovanega prvega privatizacijskega paketa, in najbrž tudi še vsaj eno banko.
Če vendarle skočimo iz pravljičarskega lanskega decembra v sedanjost: prvak Desus Karl Erjavec je včeraj napovedal, da bo državni zbor o tako imenovanem drugem privatizacijskem paketu državnih podjetij odločal najpozneje v dveh mesecih, kvečjemu v treh. Medtem ko prvi paket še kar čaka? Očitno. Se je pa ožji koalicijski vrh zato včeraj resda pogovarjal o dokončni različici nove koalicijske pogodbe. V kateri pa le ne bo usklajenega koalicijskega stališča o tem, kaj vse naj bi zajemal drugi paket. Naj razume, kdor more.
Posojila Factor banke na prodaj Factor banka, ki je (tako kot tudi Probanka) že od lanskega septembra v postopku nadzorovane likvidacije, je morebitne zainteresirane vlagatelje povabila, naj se odločijo za nakup njenih kreditnih poslov. Gre za skupno 517 posojil s spremljajočimi zavarovanji. Potencialni kupci naj bi nezavezujoče ponudbe dali do 10. februarja, kreditne posle pa potem predvidoma odkupili do poletja. Glede na izpostavljenost naj bi najpomembnejši del teh posojil bili projekti, ki jih je banka financirala v Sloveniji, Bolgariji, Ukrajini, Hrvaški in na Kosovu, v zvezi s katerimi niso bili sproženi nobeni sodni spori. |
