SLOVENSKA BISTRICA – Slovenska Bistrica je zelo staro slovensko mesto z izjemno naravno in kulturno dediščino ter polnim utripom današnjega časa. Med Pohorjem in Halozami vsrkava in razdaja bogastvo, ki ga premalo poznamo. Bistrica je postala Slovenska leta 1565, že v začetku 14. stoletja pa je imela mestne pravice.
Če se pripeljete po avtocesti, vas najprej pozdravi industrijska cona z velikim trgovskim središčem, razpotegnjeno mesto ob glavni cesti pa razkriva marsikaj zanimivega, in bolj ko se bližamo središču, lepša je paša za oči. Pogled se ne more izogniti vojašnici. V času Jugoslovanske ljudske armade je tu nosil suknjo prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. In leta 1975 napisal roman Hi kvadrat.
Grad je kulturno srce
Dominantna stavba v mestu je Grad, tudi kulturno srce daleč naokoli. Od 16. stoletja je bil v lasti družine Vetter, najznačilnejše obdobje pa je preživljal po letu 1717, ko je prešel v roke grofov Attems, ki so z njim gospodarili do leta 1945. Danes je središče mestnega in občinskega kulturnega dogajanja v vseh pogledih in je kulturni spomenik državnega pomena. Navdušil vas bo s svojimi dvoranami, grajsko kapelo in številnimi muzejskimi zbirkami in razstavami ter veličastno vinoteko. Ob njem se razkrivata grajski park in mestno obzidje z Graslovim stolpom.
Samostana in cerkve ne morete zgrešiti
Že pri vhodu na Trg svobode na levi strani ne morete prezreti velike stavbe nekdanjega minoritskega samostana in cerkve Marije sedem žalosti, njen prvotni zvonik je bil mestni stolp. Na trgu še danes dominira arhitektura nekdanjega hotela Beograd z elegantno oblikovanim stolpom. Na istem trgu ne morete mimo rotovža s fasadnim stolpičem. Malo naprej proti Mariboru je na levi strani trga velika stavba, v kateri je knjižnica Josipa Vošnjaka, zdravnika, politika in pisatelja, ki je nekaj časa živel v Slovenski Bistrici, po njegovi zaslugi je knjižnica prav tu.
Kot znanilka tehniške dediščine je nekdanja kurilnica lokomotiv iz leta 1908 ob železniški postaji, kjer je danes avtobusna postaja.
Trg dobil imel po kmetu in partizanu Šarhu
Kmalu boste na trgu, ki nosi ime Alfonza Šarha, znamenitega kmeta in partizana, ki je padel s svojimi tremi sinovi v bitki Pohorskega bataljona leta 1943 na Pohorju pri Treh žebljih na Osankarici. Na tem trgu lahko prečkate star kamniti most iz 18. stoletja, ki se pne nad potokom Bistrico. Ne morete zgrešiti kipa Brezmadežne iz leta 1771, ki daje trgu osrednji poudarek. Blizu je nekdaj stal tudi lesen kipec sv. Janeza Nepomuka, da je varoval vse, ki so imeli opravka z vodo, danes pa je v bistriškem Gradu. Lahko pa se povzpnete po stopnicah in pridete do Slomškovega doma in spomenika velikega Slovenca z Blažem in Nežico, delo kiparja Ivana Sojča. Spomenik so meščani med nemško okupacijo skrili in ga leta 1990 znova postavili na svoje mesto. In že ste pri župnijski cerkvi sv. Jerneja, ki na zunaj ne daje vtisa, da v notranjosti skriva prenekatero baročno umetnino.
Vsi boste prišli na svoj račun
Na koncu mesta je na desni strani vinska klet, ki je doživela že marsikaj, a je še danes lepa in veličastna s svojimi lesenimi izrezljanimi sodi in odličnim vinom. Okoli Slovenske Bistrice so odlični vinogradi, zlasti v Kovači vasi, in tisti, ki pričajo, da je pot do vina naporna, na Ritoznoju. Pohorska stran mesta vam ponuja izjemne izlete v čudovite vasi, enako na ono stran proti Halozam. Vsi boste prišli na svoj račun; mladi in stari, hitri in počasni, tisti peš in vsi, ki imate kakršno koli vozilo. Kraj vas bo očaral, ne boste ga mogli pozabiti.
