Baričič je trčil v premierjev ego

LJUBLJANA – Predsednik vlade dr. Miro Cerar mlajši je ob robu parlamentarnega zasedanja kakor nepričakovano razkril, da njegova vlada ne bo podprla kandidata za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, trenutnega vršilca dolžnosti dr. Andreja Baričiča, ki mu je sicer povsem zaupala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Premier je pojasnil, da dr. Baričič, ki že ni imel podpore Desusa in SD, po novem nima (več) niti podpore SMC. Nečesa pa le ne bi smeli prezreti: po političnih kuloarjih je še pred tem Cerarjevim pojasnjevanjem krožilo (pre)več indicev, da se bo vlada »za žrtvovanje kandidata Kolar Celarčeve« najbrž odločila že zato, ker bi rada, da davkoplačevalci čim prej pozabijo na politično razmeščanje nekdanjih domnevno tako zelo uspešnih kadrov NLB v Slovenski državni holding (SDH) in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Zanj zagotovo še najbolj neprijetnega vprašanja, ali bo ukrepal tudi proti ministrici Kolar Celarčevi, ki je Baričičevo kandidaturo ves čas podpirala, pa kot da premier ni razumel. Dejal je, da je bil strokovni svet ljubljanskega UKC tisti, ki ga je prepričala Baričičeva kompetentnost: »Toda za vodenje takšnega zavoda je le treba imeti še nekaj več, tudi drugačen občutek za komunikacijo. Žal pa si je kandidat v zadnjih tednih privoščil nekatere izjave, s katerimi je pokazal, da ne bi bil dorasel opravljanju tako zahtevne naloge.«

Ministrica je dolžna

In kaj je po tako trdem Cerarjevem argumentu sploh še ostalo na voljo ministrici za zdravje? Iz njene službe za odnose z javnostmi so sporočili, da je ministrica pač »dolžna upoštevati odločitev (presojo) predsednika vlade in SMC dr. Mira Cerarja«. Mimogrede, tudi dr. Baričič je bil svojčas (v času Pahorjeve vlade) povezan z NLB, bil je celo v nadzornem svetu NLB, kaže pa, da za Cerarjev SMC le ni tako nenadomestljiv, kot je drugi nekdanji enelbejevec, novi predsednik uprave SDH Marko Jazbec. Kljub temu da je bil po prepričanju dobro obveščenih temu, da bi Baričiča čim prej potrdili za generalnega direktorja UKC, naklonjen tudi mag. Jaka Slokan, soavtor programa Cerarjevega SMC za področje zdravstva in namestnik generalnega sekretarja vlade? Kljub temu.

In? Baričič pa si je poleg tega sam nastavil zanko okrog vratu. Premierju Cerarju in njegovi vladi je sporočil, da ne misli prav dolgo več čakati, da ga potrdita za generalnega direktorja UKC. Javno, kar na radiu Slovenija, je zažugal z odstopom s položaja vršilca dolžnosti: kdaj bo odstopil, naj bi bilo sicer odvisno tudi od vremena. Če bo vreme še lepo in bo lahko vmes šel na turno smuko, bo odstopil prej, če pa bo muhasto oziroma bo deževalo, pa bo, je dejal, bržda odstopil nekoliko pozneje. S tem je, kajpak, Baričičev ego čelno trčil ob Cerarjev ego, saj predsednik vlade nikomur ne dovoli, da bi na kadrovskem področju nanj izvajal celo časovne pritiske.

Če se še za hip zadržimo pri ministrici Milojki Kolar Celarc, glede katere je bilo februarja letos vsakomur že lahko jasno, da noče, da bi ljubljanski UKC še naprej vodil Baričičev prijatelj Simon Vrhunec. Ministrica je začela vse bolj pomenljivo poudarjati, da želi, da bi bil na čelu UKC Ljubljana poslej kompetenten, strokoven in odgovoren menedžer, točno, takšen, kakršen je bil po njenem mnenju prav dr. Baričič. Prav ministrica je, skratka, Baričiču s svojo naklonjenostjo pomagala, da se je usedel v mehki fotelj vršilca dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana, od koder je najprej, že 11. avgusta letos, svojega prijatelja – na Bledu, kjer imata oba svoja vikenda, sta celo soseda – in predhodnika, prejšnjega vršilca dolžnosti Simona Vrhunca, izbral za pooblaščenca uprave UKC za informacijsko varnost.

Prav je, da vzamemo pod drobnogled tudi spremenljivi odnos Cerarjevega SMC in njegovih nedvomno proaktivnih kadrovikov do kandidature dr. Baričiča za generalnega direktorja UKC. Ne moremo prezreti, da je vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer že pet dni pred »nepričakovanim« Cerarjevim pojasnjevanjem (že po novembrskem vrhu vladne koalicije) naključno spregovorila tudi o pomenu in pomembnosti funkcije generalnega direktorja ljubljanskega UKC ter Baričičevi kandidaturi za ta položaj. In kaj je med vrsticami napovedala? Poudarila je, da mora vsak, ki se poteguje za tako pomemben položaj, poleg najvišje možne strokovnosti imeti tudi najvišjo možno moralno neoporečnost. Povsem konkretno pa je glede Baričiča omenila le »svoje osebno mnenje«, češ da je bilo zanesljivo še nekaj prostora, da je imel on kot kandidat zanesljivo še nekaj prostora, kjer bi od njega pričakovali drugačen, bolj neoporočen pristop. Pa je šlo res le za njeno osebno mnenje, se lahko danes retorično vprašamo.