Avtorica, ki misli v podobah

Odkar je Liljana Praprotnik Zupančič, ki jo bolje poznamo po umetniškem imenu Lila Prap, s svojimi izjemnim likovnim in pisateljskim talentom očarala ves svet in se postavila ob bok mednarodno najuspešnejšim domačim avtorjem, so njena umetniška dela doživela svojevrstno renesanso. To ne pomeni, da so bile z velikim navdušenjem sprejete zgolj njene nove kreacije, pozornost smo znova namenili tudi njenim starejšim delom, katerih odlika doslej ni bila ustrezno prepoznana.

V začetku leta 2010 je pod kuratorstvom Alenke Domjan v Galeriji sodobne umetnosti Celje potekala razstava Lilinih likovnih del, ob tej priložnosti pa se je rodila tudi pobuda za izdelavo strokovne monografije. Likovni del Lilinega opusa so zaupali Tatjani Pregl Kobe, Tomaž Zupančič je proučil pedagoško-likovni aspekt njenih del, Dragica Haramija pa se je posvetila literarnemu polju njenega ustvarjanja. Zajeten in podroben katalog z naslovom Lila Prap, Pravljičarka, ki misli v podobah in zapisuje v znakih je bil prvič predstavljen že marca letos. »Lila je bila prisotna na predstavitvi kataloga. Na osnovi njegove vsebine je sestavila predlog za Prešernovo nagrado in jo pozneje tudi prejela. Nad izidom publikacije je bila nebeško srečna in vesela,« nam je zaupala Kobetova.

Katalog je zaradi izjemnega zanimanja nad Lilinim ustvarjanjem v tujini napisan tudi v angleškem jeziku. Kobetova je pojasnila, da je bila odločitev za prevod v angleščino skoraj samoumevna. »Lila je veliko potovala po tujini, vendar doslej ni imela publikacije, ki bi jo predstavljala.« Pronicljivo pisana monografija ni zgolj skupek podatkov, gre za strokovni in literarni presežek, ki ga lahko postavimo za zgled tovrstnega pisanja. Trojica avtorjev je svoje delo opravila z odliko in nam podarila neprecenljiv pogled v ustvarjalni svet avtorice, ki jo v tujini cenijo celo bolj kot doma. Še posebno priljubljena je na Japonskem, kjer velja za uveljavljeno blagovno znamko, primerljivo s Hello Kitty ali Disneyjem, odprli so tudi Lilino hišo, v kateri so razstavljene njene ilustracije. Leži v bližini otroške bolnišnice in je kot nekakšen hotel, v katerem se družijo bolni otroci in njihovi starši.