VERŽEJ – December je mesec pričakovanj, upanja, radovednosti, želja, veselja, daril. Vse prej kot takšen bo letošnji za 58-letnega Mirana Kača in njegovo partnerico, 50-letno invalidko Ano Kolbl iz stanovanjsko-poslovnega objekta v Maistrovi ulici v središču Veržeja. Nikoli jima ni bilo ravno postlano z rožicami, a kljub temu sta se gimnazijski maturant, ki se je rodil v Celju in pred Prlekijo živel v Savinjski dolini, ter snažilka v Domu Lokavec najprej vsak po svoje, v zadnjih dvanajstih letih pa s skupnimi močmi nekako prebijala skozi življenje.
Groza (u)sodnega dne
Zadnji dve leti so se nad njiju zgrnili temni oblaki, že 20. decembra pa jima grozi (u)-sodni dan. Če dotlej ne bosta poravnala terjatev Stanovanjskega sklada RS, ju bo sodni izvršitelj na podlagi odločitve sodišča skupaj z njunim bornim premoženjem poslal v mraz in sneg. Opremo in kar je vrednega v podstrešnem stanovanju jima bodo najbrž zasegli, pobrati bosta smela kvečjemu par osebnih predmetov in oblačila.
Po uradnih statističnih podatkih živi vsak sedmi državljan Slovenije pod pragom revščine. Žal je še huje, saj mnogi, ki komajda shajajo, svojo bedo skrivajo. V svojem ponižanju so nemočni. Bede ne obešajo na veliki zvon. Ne obiskujejo humanitarnih organizacij, ne prosijo niti za najnujnejše. Še nedavno sta bila med takšnimi tudi Ana, ki ima težave z epilepsijo in je zato pogosto v bolniškem staležu, ter Miran, ki moleduje za delo, a mu ga odrekajo.
Ano in Mirana skrbi, kako bosta preživela po deložaciji, da niti spita ne več. Bi razglasila osebni stečaj, saj dejansko nimata ničesar? Njuni upniki bi ostali nepoplačani. Jima raje ne bi dali priložnosti, da dolgove odslužita? Slabo kaže. In kje bosta še smela prebiti noč? Jima bi kdo priskrbel bivalni zabojnik?
Njuna dolžniška resnica je neizprosna. Samo stanovanjskemu skladu dolgujeta malone pet tisočakov, bremenijo pa ju še druge terjatve: »Dolg je nastal, ker z le eno, Anino plačo nisva več zmogla poravnavati sprotnih obveznosti. Pomoč Krambergerjevega sklada je prestavila deložacijo za dva meseca. Če bi še lahko ostala v stanovanju, bi upala na ugoden razplet že po novem letu.« Miran bi spet izpolnjeval pogoje za vnovično zaposlitev prek javnih del, poleg tega bi jima od svoje prve plače pomagal mlajši izmed dveh Aninih sinov, ki je s trebuhom za kruhom moral na tuje.
Neuslišani sporazumni predlog
S Stanovanjskega sklada RS, Miran mu je pisno razložil položaj, je prispel negativen odgovor. Čeprav obstaja poleg deložacije še druga, bolj človeška možnost, da bi sklenili pisni sporazum, razloži Miran: »Ta hip jim lahko nakažem 500 evrov, več žal ni mogoče. V decembru in januarju poravnam redni obrok po položnici. Od februarja dalje, ko bom imel redni dohodek, pa bi si dal direktno obremeniti osebni račun, s čimer bi plačevali redne obroke in obročno še zaostanek za nazaj. To bi bila najboljša rešitev za obe strani, kajti v primeru deložacije izgubimo vsi. S takšnim dogovorom bi upnik dobil svojo terjatev, midva pa bi ohranila vsaj kanček človeškega dostojanstva in preživela leta, ki so nama še ostala, v miru.«
Dolg je nastal, ker nista imela niti za sproti, pove Miran, ki se je pravkar vrnil z manjšega operativnega posega: »Verjemite, da se ne izogibava plačevanju, vendar z enim samim skromnim dohodkom to ni bilo mogoče.«
Na njuno žalost je Stanovanjski sklad RS odločil takole: »Pozivamo vas, da morajo biti do 20. 12. 2015 poravnani vsi stroški z naslova najemnega razmerja, in sicer dolg, ki na dan 13. 11. 2015 znaša 4852,85 EUR (glavnica z naslova najemnine in obratovalnih stroškov), pripadajoče zakonske zamudne obresti, izračunane na dan plačila dolga, vse sodne stroške, vključno s stroški izvršitelja, in seveda redne tekoče mesečne obveznosti. Če boste poravnali celoten dolg z naslova najemnega razmerja do 20. 12. 2015, se izvršilno dejanje (deložacija) odloži za toliko časa, dokler bodo poravnane vse obveznosti z naslova uporabnine in obratovalnih stroškov, v nasprotnem primeru se bo deložacija realizirala. V primeru, da celotnega dolga ne boste poravnali do 20. 12. 2015, vam svetujemo, da v izogib dodatnim stroškom, ki bi nastali z izvršilnim dejanjem izpraznitve stanovanja s strani izvršitelja, stanovanje predate prostovoljno, praznega oseb in stvari, našemu pooblaščenemu upravniku, KSP Ljutomer, d. o. o., Ulica Rada Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer, najpozneje do 18. 12. 2015. To namero morate sporočiti našemu pooblaščenemu upravniku in izvršitelju Borisu Rozmanu najmanj teden dni pred na novo razpisano deložacijo. Pripominjamo, da je to zadnja priložnost, da poravnate obveznosti in se deložacija odloži.«
Miran marljiv delavec
Na Centru za socialno delo Ljutomer je direktor Branko Petovar povedal, da si prizadevajo pomagati vsaki družini in posamezniku: »Center za socialno delo Ljutomer pomaga tudi tej družini v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti materialno v zakonsko dovoljeni višini, kar pa očitno ne zadostuje za kritje njenih osnovnih stroškov za bivanje. Center ne razpolaga z lastnimi stanovanji ali drugimi oblikami namestitve za primere, ko se posamezniki ali družine znajdejo v hudi materialni stiski in jim grozi deložacija.« Podobno pravi tudi župan občine Veržej Slavko Petovar: »S stisko teh dveh občanov smo seznanjeni. Mirana Kača smo v preteklosti, kolikor je bilo mogoče, vključili v program izvajanja javnega dela in mu s tem omogočili zaslužek. Kač se je izkazal kot marljiv delavec, žal pa mu po izteku delovnega razmerja v programih javnih del podaljšanja nismo mogli zagotoviti, ker pravila o vključitvi delavcev v programe javnih del tega niso omogočala. Zavedamo se težavnosti stanja. Ker bo spet izpolnjeval pogoje, bo Kač po novem letu spet imel možnosti delati prek javnih del.«
Ko ne zaleže niti sodnikova
Ana, ki ima že 30 let delovne dobe, zasluži okoli 480 evrov na mesec, in to je vse za oba. Od tega gre za stanarino 250 evrov, kje so še režijski stroški, da hrane niti ne omenimo: »Še sodnik je Stanovanjskemu skladu RS predlagal, naj z nama doseže poravnavo in nama omogoči počasno obročno odplačevanje dolgov.« Pa kaj, ko je tudi sodnikov nasvet naletel na gluha ušesa.
