DENARNA KAZEN

Alpinist v prekršku, ker je bivakiral na gori

Objavljeno 20. april 2014 19.40 | Posodobljeno 20. april 2014 19.42 | Piše: Boštjan Fon

Primož Blaha in Anže Čokl sta prebila noč na Rjavini, prvemu grozi 100 evrov kazni.

Ta fotografija je pritegnila inšpektorjevo pozornost. Foto: anzecokl.com

LJUBLJANA – Da policisti nadzorujejo državljane na facebooku, ni nič novega. Prejšnji mesec smo poročali o Velenjčanu Jožetu Hribarju, ki je, ogorčen nad (ne)ravnanjem policije na rokometni tekmi med Slovenijo in Ukrajino, ko je izbruhnil pretep na igrišču, možje v modrem pa so stopili v akcijo šele, ko so se strasti umirile, te na družabnem omrežju označil za klovne in pajace in si prislužil za 104,32 evra globe. Po oceni PU Celje je zapisano pač škodovalo ugledu velenjskih policistov. Internet pa uporabljajo tudi nadzorniki Triglavskega narodnega parka, sta ugotovila Anže Čokl iz Ljubljane in Primož Blaha iz Gameljn, in da bi bilo ceneje, če bi na gori zmrznila, kot da sta bivakirala.

Noč na Rjavini

»Človek bi sklepal, da je vrhunec turnosmučarske avanture prav smučarski spust z vrha ter varna vrnitev v dolino. A v Sloveniji je češnja na torti v resnici kazen, ki jo dobiš v enem tednu na dom – seveda s pozdravi in položnico nadzornika Triglavskega narodnega parka!«, je vzpon na Rjavino, 2532 metrov visoko goro v Julijcih, med dolinama Krma in Kot, na svojem blogu komentiral Anže Čokl, ki je s Primožem Blaho tisti usodni večer stal na vrhu. Gornika, v vseh letnih časih izjemno aktivna v visokogorju, sta si po debelih osmih urah fizično naporne preizkušnje postavila bivak. Tam sta prebila noč in se nato sorazmerno spočita varno vrnila v dolino na turnih smučeh. Svoje vtise sta objavila na spletnih mestih, kot imata v navadi. Delila sta utrinke s ture z drugimi gorskimi navdušenci in tistimi, ki si zaradi pomanjkanja znanja ali opreme, nemara celo kančka drznosti, ne upajo v takih razmerah do kraja, kjer se skoraj lahko dotakneš nebes.

Potem pa je na Blahov dom prišlo obvestilo o prekršku z dodano globo, saj sta bili po mnenju pristojnih organov kršeni zapoved in prepoved Triglavskega narodnega parka (TNP). Uradnika, pravzaprav nadzornika, ki opravlja nadzor v parku, ni bilo na vrhu Rjavine, da bi tam zlikovca Čokla in Blaho zgrabil za vrat, ju stresel iz hlač in jima zalepil globo. Kje pa! Uradnik je na spletu naletel na zapis o turi in smuki z vrha Rjavine in spoznal, da je treba nepridiprava, ki sta kršila javni red in mir v parku, oglobiti za okroglega stotaka. V obrazložitvi o vročitvi je bilo napisano, da Blahe ni bilo ob zaznavi prekrška, in mu jo bodo vročili po pošti. Če smo natančni, naravovarstvenega nadzornika ni bilo na Rjavini. Blaha in Čokl sta bila! Je pa res, da nista stala ob računalniku, ko je uradnik TNP brskal po spletu in tako zaznal prekršek...

V prekršku Bivakiranje kot skrajna sila

Pridobili smo pravno mnenje o tem primeru, ki pove, da zakon o Triglavskem narodnem parku ZTNP-1 v 57. členu jasno določa, da Zavod TNP lahko izvaja le neposredni nadzor v naravi. Za vse drugo pa TNP ni pristojen, ker spada pod pristojnost drugih inšpekcijskih služb. Na kakšni podlagi bodo torej izdali odločbo o prekršku, če TNP ni izvedel neposrednega nadzora v naravi? Tina Markun iz TNP pojasnjuje, da je v konkretnem primeru naravovarstveni nadzornik skladno s pooblastili pred začetkom postopka ugotovil tista dejstva in zbral tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku: »Ker so bili podani zakonski pogoji za izvedbo postopka, je kršitelja v skladu z določili zakona o prekrških obvestil o prekršku. Izdano je obvestilo o prekršku in ne odločba. Do izdaje odločbe lahko prekrškovni organ sam na podlagi zbranih dejstev in dokazov presodi, ali bo izdal odločbo o prekršku ali pa bo končal postopek, če ni zakonsko določenih pogojev za vodenje postopka,« in še dodaja na naše vprašanje o razliki med bivakiranjem in šotorjenjem: »Bivakiranje bi lahko razumeli kot skrajno silo in zato ne kot protipravno dejanje, kar pa je dolžan prekrškovni organ ugotavljati za vsak primer posebej. Pri tem ni treba, da poleg šotorjenja kumulativno nastane še katera druga prepovedana posledica kot npr. odlaganje odpadkov v naravno okolje, saj je to že samostojen prekršek.«

Pločevina v dolini Vrat

»Takšno grozodejstvo je zagrešil Primož, ko je po skoraj osmih urah vzpenjanja utrujen, žejen in lačen prebivakiral vetrovno noč na grebenastem vrhu Rjavine pod tkanino kilogram težkega šotorčka. To je očitno strašen prekršek šotorjenja in kar precej hujše dejanje kot tisoče avtomobilov v dolini Vrat, ki se v poletni sezoni vsakodnevno vozijo in parkirajo po zelenicah, v gozdu in drugje. Spanje vrh Rjavine je tudi hujše kot prenekateri skriti šotori vzhodnjakov. Iz zraka se jih lepo vidi, iz pisarne in prek spleta pa težje, ko avgusta dopustujejo sredi TNP pred nosom organov pregona, na za to izrecno prepovedanih prostorih,« je zapisal v komentarju na blogu Anže in nadaljeval: »Šotorjenje in taborjenje sta v Slovenskem slovarju knjižnega jezika precej skopo opisana pojma, prav tako razlage ni zaslediti v zakonu o TNP, vendar dejanje, kot se je zgodilo, nikjer ne pade v eno izmed opisanih kategorij. Nikjer na tem ljubem svetu, ampak res nikjer, niti v številnih narodnih parkih, kjer je šotorjenje sicer prepovedano, ni prepovedano prebivakirati. In sicer od sončnega zahoda do sončnega vzhoda, pa naj bo to gol, z marelo nad glavo ali bivak šotorom. Kaj naj bi človek zmrznil in potem zgnil?«

Blaha je kršil 46. točko 1. odstavka 13. člena zakona o TNP in s tem storil prekršek po 3. točki 4. odstavka, 65. člena zakona o TNP, predpisana kazen je sto evrov. »Nauk zgodbe?« se sprašuje Čokl: »Bodite pripravljeni, trenirajte. Če ste slabotni in prepočasni, sezite po dopingu in poživilih – kar koli, samo ne zanašajte se na možnost bivakiranja, ker je to v Julijcih in znotraj TNP nedopustno in celo prepovedano.« Nato fanta vržeta žogico, kot se temu reče v žargonu: »Ni namen kazati na posameznike, saj imamo vsi nekaj masla za ušesi in kdaj vstanemo z levo nogo, temveč poskušati prispevati ali vzpodbuditi k razmišljanju in k nekim sprejemljivejšim sistemskim rešitvam, ki bi tovrstne lapsuse, kot je bivakiranje v stenah, na vrhovih in drugje, obranavale drugače, kot pa da jih organi pregona enačijo s šotorjenjem ali taborjenjem v dolinah.«

Bivak ni šotor

Naj poudarimo, da je šotoriti po TNP prepovedano, in prav je tako. Toda bivakiranje ni šotorjenje, kajti bivakirati pomeni v težkih zunanjih razmerah in na izpostavljenih legah postaviti priročno zavetje za počitek ali prenočevanje, in če ima izkušen gornik, ki je hkrati celo alpinistični inštruktor, s seboj bivak vrečo in jo uporabi za prenočevanje, to niti pod razno ni šotorjenje! Mar bi moral po logiki TNP na vrhu Rjavine zmrzniti čez noč? No, stroškov s plačilom kazni Blaha zagotovo ne bi imel, le požrtvovalni gorski reševalci bi se trudili z njegovim ledenim telesom in zagotovo še Čoklovim, ko bi ju spravljali v dolino. Hja, trezno razmišljanje je včasih bolj nujno kot neusmiljeno kaznovanje za gospodarjevo malho!

 

Deli s prijatelji