Ali bo Mramor res 
zapustil Cerarja?

LJUBLJANA – Vlada se je odločila za umik paketa osnutkov »novih Mramorjevih davčnih zakonov«, katerega javna obravnava je sicer trajala do konca novembra. Še drugače povedano: vlada s premierjem dr. Mirom Cerarjem na čelu je nazadnje raje pragmatično sklenila, da bo upoštevala pripombe, kritike in očitke različnih javnosti in zaradi teh letos še ne bo predlagala nedvomno zaželene (prepotrebne, celo nujne?) male davčne reforme. Antireforme, kot so ji pravili delodajalci.

Nima Mramor
 kapice, kapica ima...

Ker? Ker »gospodarstvo« (delodajalci) pričakujejo, da jim bo Cerarjeva vlada z davčno reformo omogočila nižje stroške dela, ne pa višjih, oziroma da bo predlagala tudi uvedbo, uganili ste, tako imenovane socialne kapice. Socialna kapica naj bi namreč pomenila protiutež, s katero bi na željo delodajalcev izničili vse tisto, kar jim ni všeč pri redefiniciji minimalne plače, ki so jo zahtevali sindikati. Delodajalcem je sicer zelo šla v nos tudi predvidena obdavčitev kapitalskih dobičkov. Predsednika Desusa in SD, Karl Erjavec in mag. Dejan Židan, sta si, kaj pa drugega, po preložitvi male davčne reforme oddahnila, saj se je obema odvalil kamen od oziroma s srca. Če je bil minister za finance dr. Dušan Mramor ob tem primoran le kalimerovsko (sprijaznjeno, skrušeno in tudi nekoliko užaljeno) priznati, da so pač bile, sodeč po odzivih, prav vse slovenske javnosti razmeroma nenaklonjene tako imenovanemu Mramorjevemu izboljševanju davčnih zakonov, je prvak vladnega Desusa, zunanji minister Erjavec, v finančnega ministra potem tudi še izstrelil strupeno puščico. Erjavec je namreč nesramno pripomnil, da je dr. Mramor najprej (predvsem) univerzitetni profesor in šele potem politik, kar se mu pri njegovem ministrovanju menda velikokrat ali celo prevečkrat pozna: »Pogosto želi uveljaviti svojo vizijo, zaradi tega pa njegovi predlogi pogosto niso uresničljivi.« Desus pričakuje, da bo Mramor spremenil svoj koncept demografskega sklada in predlagal takšnega, ki bo v skladu s koalicijsko pogodbo. V dveh vladnih strankah od treh (v Desusu in SD) menijo, da Mramorju predlaganega davčnega paketa žal ni uspelo uskladiti z gospodarstvom ter da ga, kar je bilo morda najhuje, ni znal ali ni hotel uskladiti niti v koaliciji, iz največje vladne stranke, Cerarjevega SMC, pa samo (samo?) dodajajo, da bo treba naslednjič poiskati sprejemljivejše rešitve. Sprejemljivejše od tistih, ki jih je doslej zagovarjal dr. Dušan Mramor, ja. Za pripravo in predlaganje teh pa je potreben dodaten razmislek. Predvsem Mramorjev.

Četudi minister Mramor zdaj samega sebe prepričuje (se tolaži), da si bo pred vnovičnim predlaganjem davčnih novosti pač vzel nekaj več časa in poiskal (našel) takšne rešitve, ki jim »gospodarstvo« ne bo več nasprotovalo, so nekateri prepričani, da se bo prej ali slej najbrž le moral sprijazniti, da mu ne preostane drugega, kot da (za)vrže puško v koruzo in odide iz takšne vlade, ki ga ne podpira, četudi ga uradno še vedno. Delodajalci bi zgornjo mejo za plačilo prispevkov za socialno varnost postavili pri 3,5-kratniku povprečne plače v Sloveniji. Tako bi se obremenitev tistih z najvišjimi plačami znižala, vendar je državna sekretarka na finančnem ministrstvu magistrica Mateja Vraničar Erman opozorila, da bi to pomenilo kar velik izpad prihodkov, še posebno za pokojninsko blagajno. Pa bi se še upirala pritisku delodajalcev, če Mramor ne bi bil več minister?