Ako na Barbaro je mraz, trajal bo ves zimski čas

Ugodne vremenske razmere so omogočile, da so se na sredini novembra že razraščali zgodaj sejani posevki. Ječmenovi so bili v prednosti, na koncu novembra se obraščajo. Odpornost ozimnega žita proti nizkim zimskim temperaturam se začne že jeseni, ko se v nočnih urah postopno znižuje temperatura zraka. Sonca je podnevi še dovolj, da poteka fotosinteza in se asimilati kopičijo v listih. Zjutraj in ponoči, če so le temperature dovolj nizke, pa je dihanje omejeno, zato se sladkorji, nakopičeni v listih, ne porabljajo in znižajo točko zmrzovanja celičnega soka.

Preživijo tudi –20 °C

Ozimine so tako dovolj utrjene, da lahko zdržijo temperature zraka do –12 °C. V pozni jeseni, ko padejo pod 0 °C, pa se v njih postopno zmanjša tudi vsebnost vode. S tem se odpornost proti nizkim temperaturam še poveča, tako da zlahka preživijo temperature od –15 do –20 °C. Če je dolga in topla jesen, kakršno smo doživeli letos, je proces utrjevanja počasnejši. V severovzhodnem delu Slovenije pa tudi drugod po Sloveniji so bile vse do zadnje dekade novembra temperature zraka nad povprečjem, med 5 in 10 °C. Najvišje dnevne so bile višje od 8 °C, v posameznih dneh so presegle 10 °C. Take temperaturne razmere so podnevi omogočale fotosintezo in kopičenje asimilatov v listih. Kljub temu je bilo utrjevanje rastlin moteno, ker se najnižje temperature zraka vse do sredine novembra niso postopoma spustile pod 0° C, da bi se lahko še pred zimo posevki utrdili tudi za preživetje mraza. Več hladu je prevladovalo v obdobju po 23. novembru, vendar začetek decembra spet prinaša otoplitev. Več sonca bo na severu in vzhodu Slovenije, najmanj pa na Primorskem. To ponovno lahko zmoti prezimovanje.

Daleč najtoplejše leto

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije bo leta 2015 globalna temperatura zemeljskega površja najverjetneje rekordna. Vzrok je močan El Niño v kombinaciji z ogrevanjem, ki ga povzroča človek. Vpliv bo občuten tudi v letu 2016. Obdobje od leta 2011 do leta 2015 je bilo najtoplejše petletno obdobje v nizu, ki so ga zaznamovali številni izredni vremenski dogodki, še posebno vročinski valovi. Preliminarna ocena obdobja od januarja do oktobra 2015 kaže, da je globalna povprečna temperatura zraka letos za okoli 0,73 °C nad povprečjem 1961–1990, ko je bila 14,0 °C, in približno 1 °C nad povprečjem v predindustrijskem obdobju 1880–1899. V Južni Ameriki je bilo letošnje leto najbolj vroče v nizu meritev, prav tako v Aziji (podobno kot leta 2007), v Evropi in Afriki pa drugo najtoplejše. Slabo stanje globalnega podnebja kaže tudi meritev toplogrednih plinov. Tromesečna globalna povprečna koncentracija ogljikovega dioksida je spomladi 2015 na severni hemisferi prvič presegla vrednost 400 delcev na milijon (ppm).

Zmanjšati izpuste za 90 %

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah bo od 30. novembra do 11. decembra potekala v Parizu. Glede na poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe bo imelo globalno ogrevanje za več kot 2 °C resne posledice v povečanju izrednih vremenskih dogodkov. V skladu z znanstvenimi poročili dolgoročni cilj zahteva globalno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za najmanj 60 % do leta 2050 v primerjavi z letom 2010 in skoraj ničelne emisije do leta 2100. V tem kontekstu bi morale razvite države skupno zmanjšati emisije TGP za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. EU ostaja zavezana zagotavljanju svojega deleža k uresničevanju skupnega cilja razvitih držav, da do leta 2020 vsako leto zberejo 100 milijard ameriških dolarjev za podnebne ukrepe v državah v razvoju. Iz nedavnega poročila OECD in pobude za podnebno politiko izhaja, da je bilo leta 2014 za to namenjenih 62 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni, da so razvite države na dobri poti k cilju 100 milijard ameriških dolarjev. EU je k tem finančnim sredstvom prispevala največ.