Ruski pohlep po dominaciji na globalni športni sceni v službi umetnega ustvarjanja super države na vseh ravneh ne pozna meja. Prejšnji teden je Mednarodni olimpijski komite (MOK) zaradi sistemskega in državno podprtega dopingiranja športnikov prepovedal nastop ruski olimpijski reprezentanci na februarskih igrah v Pjongčangu. Izjemoma bodo lahko nastopili le tisti športniki, ki niso bili v dopinškem prekršku, pa še ti bodo nastopili pod nevtralno, olimpijsko zastavo. Hkrati MOK ne bo izdal akreditacij ruskim funkcionarjem za udeležbo na OI, bo pa pokril stroške olimpijskega udejstvovanja ruskih športnikov v novi preobleki. To je seveda velik udarec za ugled in ponos športne velesile, toda Rusi so že samo za uspehe na domačih igrah v Sočiju 2014 za več kilometrov prestopili etične meje na vseh področjih ter šli iz prevare v prevaro.
Zdaj poskušajo na svetovnem odru spretno odigrati vlogo velike žrtve nepravičnega in neuravnoteženega sankcioniranja krovne športne organizacije, ki da je grešnega kozla na dodobra dopingiranem športnem planetu poiskala kar pri njih. Odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina je bil umirjen, povezovalen, lahko pa ga označimo tudi kot skesanega. Javno je zavrnil možnost bojkota iger in s tem prižgal zeleno luč propagandnemu stroju Ruske federacije, s katerim je omogočil, da bodo Rusi glavni zvezdniki iger, še preden bodo osvojili prvo kolajno. Družabna omrežja so že zasičena z rusko olimpijsko zgodbo v Pjongčangu, pri navidez spontanem ključniku #NoRussiaNoGame na twitterju pa analitiki morda pripisujejo celo preveliko vlogo snovalcem državne propagande. Medtem se je 25 ruskih zimskih športnikov pritožilo na Mednarodno športno razsodišče (CAS), potem ko jim je MOK dosmrtno prepovedal tekmovati na OI.
Naravnost absurdna pa je vloga Vitalija Mutka, Putinovega funkcionarskega multipraktika – podpredsednika ruske vlade, do leta 2016 ministra za šport, predsednika nogometne zveze Rusije in predsednika organizacijskega odbora nogometnega SP 2018. MOK ga je kot prvega odgovornega za rusko državno dopingiranje izgnal iz olimpijskega gibanja, pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) pa se delajo francoze, češ da je z njim vse v redu pri organizaciji mundiala. O tako opevani drži Fife, ki ne dovoli vmešavanja politike v delovanje svojih članic v tem primeru, ni ne duha ne sluha. Vse v interesu kopičenja velikih denarnih dobičkov. Tudi zato se je smešno spraševati, ali bo ruska televizija prenašala olimpijske dogodke. Oglasni prostor je namreč že prodan, TV-pravice pa so (pre)drago plačali.
