LJUBLJANA – Pahorjeva vlada je ob nastopu štela 18 ministrov, danes jih precej manj. Zanimiv je podatek, da je od novembra 2008 od 18 ministrov danes le še osem takih (torej manj kot pol), ki svoje usnjene stole grejejo od začetka mandata. Med vsemi ministrstvi po odstopih najbolj izstopa vladna služba, kjer so se do danes zamenjali že trije ministri. Na koncu so se odločili, da ministra tam več ne potrebujejo.
Sicer pa je iz Pahorjeve vlade do danes odšlo že 12 najtesnejših premierjevih sodelavcev.
Danes imamo 12 ministrov
V času vladne krize so se končala tudi nadomeščanja ministrov. Vlada je mandat začela z 18 ministri (od tega so bili trije brez resorja), danes, če odštejemo tudi ministrico Katarino Kresal, ki se je nazadnje odločila zapustiti predsednika vlade Boruta Pahorja, pa jih ima le še 12. Pri tem ne štejemo premierja kot ministra. Kot je znano, je ob odhodu ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs njeno delo prevzel kar on sam.
Dvojno delo, ena plača
Trije ministri poleg svojega ministrstva skrbijo še za enega. To so Mitja Gaspari, Igor Lukšič in Boštjan Žekš. Dvojne plače sicer ne prejemajo. Naj pa omenimo, da so enega ministra brez resorja za zdaj ukinili, in sicer gre za mesto šefa Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Omenjeno službo vodi zdaj državni sekretar Bojan Suvorov. Dejstvo, ki ga je omenjal nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, da bi vlado lahko vodilo 10 ministrov, se je tako že skoraj uresničilo.
Največ zamenjav pri SVLR
Do nastopa Suvorova se se pred njim zvrstili kar trije ministri. Prva je bila ministrica Zlata Ploštajner, ki je odstopila iz osebnih in zdravstvenih razlogov. Nasledil jo je Henrik Gjerkeš, ki je odstopil po tem, ko je policijski alkometer ob njegovem pihanju pokazal precej več, kot bi smel. Za njim je prišla njegova državna sekretarka Duša Trobec Bučan, ki pa je po treh mesecih odstopila. Razlog? Ker ni imela podpore predsednika vlade. Novega ministra za zdaj ni.
Kdo vse je torej zapustil Pahorja?
1. Zlata Ploštajner, ex-ministrica SVLR
Odstopila iz osebnih razlogov (12. oktober 2009). Nasledi jo Henrik Gjerkeš.
2. Karl Erjavec, ex-minister za okolje in prostor
Kot je znano, so ga odnesle ugotovljene nepravilnosti računskega sodišča v zvezi s smetmi (26. januar 2010). Nasledil ga je Roko Žarnič.
3. Milan Pogačnik, ex-minister za kmetijstvo in gozdarstvo
Odstopi zaradi dogajanja okoli afere bulmastifi. Nasledi ga Dejan Židan (10. marec 2010).
4. Borut Miklavčič, ex-minister za zdravje
Po tem, ko je doživel lažjo kap, marca 2010 išče svojega naslednika. Omenjeno ministrstvo prevzeme Dorjan Marušič.
5. Matej Lahovnik, ex-minister za gospodarstvo
Odstopil po številnih težavah okoli šestega bloka termoelektrarne in zaradi nestrinjanja z razpletom afere Ultra (8. julij 2010). Nasledi ga Darja Radić.
6. Henrik Gjerkeš, ex-minister na SVLR
Je naslednik Ploštajnerjeve. Policisti ga ulovijo alkoholiziranega za volanom, zaradi česar tudi odstopi (21. december 2010). Nasledi ga Duša Trobec Bučan.
7. Duša Trobec Bučan, ex-ministrica SVLR.
Je naslednica Gjerkeša, ki po okoli treh mesecih ministrovanja odstopi. Takrat je pojasnila, da zaradi tega, ker se ji mečejo polena pod noge in ker so pritiski prehudi (18. april 2011). Ministra naslednika ni.
8. Gregor Golobič, ex-minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Odstopi 2. junija 2011. Njegovo mesto začasno zasede aktualni minister za šolstvo Igor Lukšič.
9., 10. in 11. Irma Pavlinič Krebs, Darja Radić in Majda Širca, ex-ministrice za javno upravo, gospodarstvo ter kulturo
Omenjena Zaresova trojka skupaj zapusti ministrske stolčke (27. junij 2011). Takrat tudi Zares zapusti koalicijo. Razlog? SD in premier Borut Pahor nista izpolnila pričakovanj glede rekonstrukcije vlade. Enostavno niso več videli smisla v tem, da bi vztrajali. Pahor je prevzel ministrstvo Pavlinič Krebsove, Mitja Gaspari gospodarsko ministrstvo, kulturo pa Boštjan Žekš.
12. Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve v odstopu
Po negativnih mnenjih računskega sodišča in protikorupcijske komisije o najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (slednji ugotovi, da dejanja ustrezajo korupciji) na Dimičevi ulici v Ljubljani odstopi.
