POLETI

Znaki okužbe s hrano
 so lahko zavajajoči

Objavljeno 07. julij 2012 15.00 | Posodobljeno 07. julij 2012 15.00 | Piše: Ema Bubanj

Nevarnim okužbam se lahko izognemo s strogimi higienskimi ukrepi in ustreznim ravnanjem s hrano.

Košček lupinice v posodi bo z mokrim prstom lažje ujeti

Poletje je čas, ko se število okužb s hrano in vodo poveča. Po večini jih povzročajo bakterije, redkeje virusi in paraziti. Kot zadnje tedne opozarjajo v UKC Ljubljana, so za preprečevanje takšnih okužb, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave, v izjemnih primerih celo smrt, ključni ustrezna higiena, pravilno skladiščenje živil in njihova temeljita toplotna obdelava.

Različna 
inkubacijska doba

Salmonele so najbolj znane bakterije, ki povzročajo prebavne težave pri ljudeh, okužbe z njimi pa najpogosteje prizadenejo majhne otroke. »Večinoma se okužbe s salmonelo kažejo kot akutni gastroenteritis. Pri otroku se pojavijo driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura, nad 38,5 °C. Včasih je prisotna mrzlica. Driska je lahko vodena ali krvava s sluzjo. Težave pri večini otrok postopoma izzvenijo v sedmih dneh, pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih, ki imajo kronične bolezni, pa lahko vztrajajo več tednov. Redko pride v poteku črevesne okužbe s salmonelo do zapletov, ko bakterija preide v kri, lahko povzroči zastrupitev krvi (sepso), gnojni meningitis ali vnetje kosti, sklepov oziroma pride do nastanka abscesov v notranjih organih. Po okužbi se salmonele izločajo v blato v povprečju pet tednov. imagePri otrocih, mlajših od pet let, je čas izločanja bakterij še daljši; približno štirideset odstotkov teh otrok izloča bakterije do dvajset tednov po okužbi,« je pojasnila Tatjana Mrvič, dr. med., specialistka na bolnišničnem oddelku za otroke na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pri okužbah s hrano lahko bakterije izločajo strupene snovi, toksine, že v samo hrano, torej preden jo sploh zaužijemo, lahko šele po zaužitju v našem črevesu, bakterije pa lahko neposredno škodljivo delujejo na črevesno steno. V prvih dveh primerih, pojasnjuje dr. Mrvičeva, je inkubacijska doba, torej čas, po katerem se začnejo kazati znaki bolezni, običajno kratka, od nekaj ur do enega dne, v zadnjem primeru pa daljša, lahko tudi do enega tedna, okužba pa precej nevarnejša.


Zavajajoči simptomi

Med virusi v poletnem času najraje udarijo norovirusi, ki se prenašajo prek kontaminirane hrane in vode, pogosto pa se kažejo kot izbruhi omejenih epidemij na križarjenjih, v kolektivih, restavracijah, med bakterijami pa velja poleg salmonele opozoriti še na nekatere druge, sicer mnogo redkejše, a občutno nevarnejše, ki pa nase ne opozorijo z značilnimi prebavnimi motnjami, temveč z drugimi znaki, ki so lahko za zdravnika zavajajoči in ta ne pomisli takoj na možnost zastrupitve s hrano. Listerija, denimo, nas je še pred manj kot letom dni strašila po mlekomatih, in kot opozarja sogovornica: »Tudi šest tednov lahko mine do prvih simptomov, posebno nevarna pa je okužba zato, ker bakterija povzroča meningitis. Okužba s to bakterijo je zelo nevarna za nosečnice in imunsko oslabljene pa tudi za starostnike. Tudi brucela se lahko pokaže šele po mesecu dni, pojavijo se visoka vročina, izguba telesne teže, oslabelost, nočno potenje, bolečine v sklepih. Zelo nevaren je še botulizem, zastrupitev z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije, pokaže pa se kot ohromitev mišic. Zelo znana je še E. coli, ki ji med najpogostejšimi povzročitelji potovalne driske. Zlasti nevarna je okužba z E. coli, ki izloča toksin šiga (predvsem sev O157), ta lahko privede do odpovedi ledvic. Letos pa na kliniki beležimo mnogo več primerov okužbe z bakterijo Campylobacter jejuni, ki povzroča klinično sliko podobno salmonelni okužbi, največkrat pa se prenese prek perutnine.«

Salmonela največkrat prizadene otroke.

Previdno tudi s
sadjem in zelenjavo

Več kot dovolj razlogov, torej, za skrajno previdnost, nevarnim okužbam pa se lahko izognemo s strogimi higienskimi ukrepi in ustreznim ravnanjem s hrano, predvsem mesnimi in mlečnimi izdelki, ribami in jajci, čeprav sta lahko z neposrednim stikom okužena tudi sadje in zelenjava, še pove dr. Mrvičeva: »Sadje in zelenjava se lahko okužita, denimo, ob polivanju gnojnice, z izločki živali, fekalije lahko preidejo tudi v vodo. Izjemnega pomena so temeljita higiena rok, čiste delovne površine, ločene in takoj oprane deske in noži, ki naj se uporabljajo izključno za meso, ustrezno skladiščenje občutljivih živil, kot so meso, ribe, jajca in mlečni izdelki, in njihova ustrezna toplotna obdelava. Predvsem nosečnice in občutljivi naj se izogibajo toplotno neobdelani hrani, domačemu in nepregledanemu mesu, siru itn. Meso naj bo dobro prepečeno ali prekuhano, jajca trdo kuhana, kajti v mehko kuhanih ali zgolj razžvrkljanih bakterija preživi. Kronični bolniki in imunsko oslabljeni se morajo posvetovati z zdravnikom glede morebiti tveganih živil in upoštevati napotke glede ravnanja z njimi.«





Deli s prijatelji