Zdrave solze

Najava je kratka, a očitna; spodnja ustnica podrhtava ali pa trepetate z vekami, za katerimi se nabirajo solze. In potem zajokate. Morda spadate med one, ki zlahka jočejo – na porokah, koncertih, nastopih otrok, med kinopredstavo, v zavetišču za pse … Morda pa ste tisti tip človeka, ki se niti ne spomni dobro, kdaj je zadnjikrat jokal.

V čem je pomen joka? Zakaj nekateri pogosteje jokajo kot drugi? Razlogi za solze se zdijo očitni: duševna ali telesna bolečina ter veselje, sreča. A seveda je bolj zapleteno, saj ljudje jočejo tudi v drugih situacijah, denimo pod vplivom mehanskih in kemičnih dražljajev, kadar so ponosni, ko prisostvujejo nečemu lepemu, zaradi brzdanja nekogaršnje agresije in tudi – po seksu.

Jok čisti organizem, sporočajo strokovnjaki. V eni od številnih raziskav so nizozemski zdravniki spremljali 60 ljudi, ki so gledali žalostni film, 28 jih je jokalo. Takoj po koncu filma so bili bolj žalostni kot drugi, že uro in pol pozneje pa so se počutili precej bolje kot tisti, ki med filmom niso potočili niti solze. Znanstveniki verjamejo, da s solzami iz organizma sproščamo stresne hormone in strupe, zadrževanje solz pa je lahko škodljivo – za telo in um. Po joku se organizem spet hitro vrne v ravnotežje, ki ga je porušil stres. »Če čutite potrebo po joku, jokajte, in potem se boste počutili bolje. Solze so kot ventil, izpušna cev vašega telesa za stres, žalost, žalovanje, tesnobo in frustracijo,« je ameriška zdravnica Judith Orloff zapisala v publikaciji Psychology Today. Raziskovalci s floridske univerze so ugotovili, da jok umirja in dviga razpoloženje pri 90 odstotkih ljudi, le osem odstotkov se jih po njem počuti slabše.

Čustvene solze, naj bodo zaradi veselja ali žalosti, imajo drugačno kemijsko sestavo od tistih, ki so za vlaženje očesa, pa tudi od refleksnih, ki jih povzročijo zunanji dražljaji, denimo čebula, prah … Emocionalne solze vsebujejo več beljakovin, mangana, kalija in hormona prolaktina, najpomembnejši pa je adrenokortikotropin, ki se pospešeno sprošča v stanju stresa. Zdi se, da je čustveni jok način sproščanja, odstranjevanja tega stresnega hormona, ki je v večjih količinah škodljiv. Čiščenje s solzami niža tveganje infarkta, depresije, tesnobe.

Ženske jočejo pogosteje kot moški, se strinjajo strokovnjaki. Neka nemška raziskava je pokazala, da ženske to počnejo od 30- do 64-krat na leto, moški pa od šestkrat do 17-krat. Ženski jok v povprečju traja šest minut, moški tri. Ženske najpogosteje jokajo pred menstruacijo ali po njej, s tem verjetno moškemu nezavedno sporočajo, da v tem času niso plodne in ni potrebe po seksu, vsaj za razmnoževanje ne. Ženske točijo solze tudi zato, ker lahko z njimi vplivajo na moškega. Ko šibkejši zajoka, pri močnejšem vzbudi empatijo in ga razoroži. Študije kažejo, da je pri moških, ki so ob objokani ženski, nižje sproščanje testosterona, hormona, odgovornega za spolno željo pa tudi agresivnost.

Seks se ne zdi vzrok za jok, a številni po odnosu včasih jokajo: v neki raziskavi je 46 odstotkov mladih žensk priznalo, da je vsaj enkrat v življenju jokalo zaradi seksa. To poskušajo pojasniti mnoge teorije; ena pravi, da je jok posledica nenadnega sramu, druga pa, da je olajšanje zaradi doživetega vzburjenja.

Seveda gre lahko tudi za solze veselja ali žalosti, če se morata ljubimca ločiti.

Od česa je odvisna nagnjenost k solzam? Če izvzamemo namerno manipulacijo s solzami, so za jok odgovorni temperament in življenjske situacije. Toda nadzor je odveč, svetuje Orloffova: ko solze navrejo v oči, se jim je treba prepustiti. »Hvaležna sem, ko lahko jočem. To prinaša čiščenje, odstranjevanje nakopičenih čustev, ki tako ne ostajajo v telesu, da bi povzročale utrujenost in bolečino. Paciente spodbujam k joku za ohranjanje zdravja in sproščanje stresa. Solze so znak hrabrosti, moči, za ženske in moške.«