Za prvorojence nekako velja stereotip, da so bolj organizirani, ambicioznejši in morda tudi nekoliko ukazovalnejši. Po zadnjih znanstvenih raziskavah pa so, kakor kaže, tudi bolj nagnjeni h kratkovidnosti v primerjavi z mlajšimi brati in/ali sestrami.
V nedavno objavljeni študiji v strokovni reviji JAMA Ophthalmology so britanski raziskovalci z univerze v Cardiffu pregledali podatke 90.000 odraslih, starih med 40 in 69 leti, zbrane za dolgoročno raziskavo British Biobank. Ko so demografske podatke križali z informacijami o njihovih navadah, izobrazbi in oftalmološki preteklosti, so se dokopali do zanimive ugotovitve: prvorojenci so bili za 10 odstotkov pogosteje kratkovidni, pri čemer so imeli še za 20 odstotkov več možnosti za razvoj hude kratkovidnosti. Kakor je pojasnil Jeremy Guggenheim, profesor optometrije na očesni kliniki cardiffske univerze in glavni avtor študije, so bili mlajši bratje in sestre po drugi strani v povprečju redkeje kratkovidni, če že, pa so imeli tudi manjšo dioptrijo.
Več znanja, več očal
Avtorji britanske študije domnevajo, da je verjetnost za razvoj kratkovidnosti povezana s povečanim izobraževanjem prvorojencev. Raziskave so pokazale, da se starši po rojstvu prvorojenca, še posebno v kulturah v tistih delih sveta, kjer ima ta posebno vlogo v družini, močno posvetijo širjenju njegovega znanja, saj mu instinktivno želijo ponuditi najboljše. Tako je v šoli in doma izpostavljen knjigam, tablicam in didaktičnim igračam, zaradi katerih močneje naprezajo oči, kar lahko v kombinaciji z genetskimi dejavniki prispeva k razvoju kratkovidnosti, sklepajo britanski znanstveniki. Tudi na splošno se porast kratkovidnosti povezuje z dolgotrajno uporabo računalnikov in delom na bližnjih razdaljah ter z genetsko predispozicijo za kratkovidnost.
Guggenheim in njegovi sodelavci povezave med prvorojenci in kratkovidnostjo sprva niso pripisovali povečanemu vlaganju v otrokovo znanje in razgledanost. »Naša prvotna hipoteza je bila, da je kratkovidnost morda povezana z nekoliko nižjo povprečno porodno težo prvorojencev,« je pojasnil Guggenheim. Toda raziskava iz leta 2013 ni potrdila njegove delovne teorije, s čimer je okrepljeno izobraževanje prvorojencev postala dosti verjetnejša razlaga.
»Če sem odkrit, nas je povezava med prvorojenci in kratkovidnostjo zanimala predvsem zato, ker je bila nekoliko nenavadna,« priznava. »Znanstveniki smo po navadi previdni pri ugotavljanju vzročnosti, kadar opazimo katero soodvisnost, po drugi strani pa sklepamo, da ima soodvisnost svoj razlog, tudi če je ta posreden.«
Kratkovidnost Kratkovídnost ali miopíja je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla. To je po vzdolžni (vodoravni) osi predolgo (očesna leča je predebela), zato se slika, ki jo vidi oko, izostri pred mrežnico. Prizadeto oko normalno vidi sliko bližnjih predmetov, ne more pa izostriti podobe oddaljenih. Težavo se odpravlja z divergentno oziroma razpršilno (tudi minus) lečo. Dioptrija očal, ki jih nosijo, je negativna. |