Zakaj smo ljubosumni?

Le kdo ga ne pozna? Tistega neprijetnega občutka, ki v nas poraja vprašanja in dvome o zvestobi partnerja. Res je, najpogosteje ni nikakršnih pravih razlogov zanj, a upreti se mu je izjemno težko. Zakaj sploh smo ljubosumni?

Gre za povsem naraven občutek!

Znani ameriški psiholog dr. znanosti Nando Pelusi zatrjuje, da se za ozadjem ljubosumja vedno skriva negotovost. »Če osebo, s katero smo v zvezi, resnično ljubimo, je popolnoma običajno, da vsaj občasno občutimo določeno mero ljubosumja. Partner nam veliko pomeni in nekje v podzavesti je prisoten strah da bi ga morda lahko izgubili. Pa čeprav razumske osnove za takšna občutja ni.«

Nekateri znanstveniki so stopili še korak naprej in trdijo, da je ljubosumje del naše genske zasnove. Šlo naj bi namreč za vrsto obrambnega mehanizma, ki nas preventivno opozarja na morebitno nezvestobo. Temu v prid govori dejstvo, da noben medčloveški odnos ni konstanten in v vsakem sčasoma pride do sprememb. Popolnoma naravno je torej, da od časa do časa občutimo ponovno potrebo po potrditvi zvestobe osebe, s katero smo v zvezi.

Posesivnost je motnja!

»Težava nastane, ko ljubosumna oseba zaradi svoje negotovosti postane z domnevno nezvestobo obsedena. Takrat se namreč ljubosumje pokaže v svoji ekstremni obliki in preide v posesivnost,« pojasnjuje Pelusi.

Da so čustva ušla nadzoru, največkrat dokazujejo agresivni in nenadzorovani izpadi. Posesivna oseba je izjemno nerealna, v vsem in vsakem vidi grožnjo, zato skuša nadzorovati in omejevati življenje partnerja. Nihče si tujega življenja ne more lastiti, posesivne osebe pa skušajo prav to.

Pretirana ljubosumnost in še posebej posesivnost pripeljeta do nasprotne reakcije: močneje ko nekdo skuša nekoga nadzorovati, bolj se mu ta izmika, ohlaja in se čustveno od njega oddaljuje. Prav to pa pri ljubosumnežu sproža vedno nove izbruhe, kar na koncu največkrat pripelje do razpada zveze.

Nekateri posesivnost partnerja sicer skušajo v veri, da je to znak močne ljubezni in pripadnosti, opravičiti. A mnoge raziskave so dokazale ravno nasprotno. Prav osebe, ki so pretirano ljubosumne, po prepovedanem sadežu največkrat posegajo same!