NASVETI IN POMOČ

Za patronažo nujno veliko srce

Objavljeno 20. januar 2013 08.00 | Posodobljeno 20. januar 2013 08.00 | Piše: Natalija Mljač

Cilj patronažnega varstva in nege na domu, ki je organizirano v sklopu vsakega zdravstvenega doma.

Patronažna medicinska sestra skupaj s pacientom in svojci išče možnosti za ohranitev zdravja pa tudi mirno smrt, pravi Jožica Ramšak Pajk. Foto: Natalija Mljač

Mag. Jožica Ramšak Pajk, prof. zdravstvene vzgoje in vodja patronaže v ZD Ljubljana Bežigrad se je ob našem srečanju ravno vrnila s terena v spremstvu študentke iz Norveške, ki je na študijski izmenjavi v Sloveniji. »Bili sva na obisku pri družini z novorojenčkom. Navdušena je, saj pri njih tega ne poznajo. Komaj čaka, da se bo spet ponudila taka priložnost.« Obiskovanje nosečnic, otročnic in novorojenčkov, družin z dojenčki in majhnimi otroki je verjetno ena najlepših delovnih nalog patronažne medicinske sestre.

Vsaka patronažna medicinska sestra mora dobro poznati območje, za katerega je zadolžena.

Tako med preventivnimi kot kurativnimi obiski (delovni nalog za te izda izbrani osebni ali družinski zdravnik) se srečujejo z različnimi ljudmi, zgodbami, usodami. »Večina je zadovoljna, ko napovemo (pisno, najpogosteje pa po telefonu) svoj prihod ali nenapovedano potrkamo na vrata in se izkažemo z identifikacijsko kartico. Včasih pa nimamo kam poklicati ali kje pozvoniti, brezdomce je treba preprosto poiskati.« Ne delamo razlik, poudarja sogovornica, trudimo se obiskati vse, ki nas potrebujejo. »Vsaka patronažna medicinska sestra mora dobro poznati območje, za katero je pristojna, na njem živi približno 2400 prebivalcev. Obiskujemo posameznike in družine, ki smo jih dolžni po zakonu, na primer novorojenčke, in tiste, za katere sami vemo ali sklepamo, da bi bilo to za njih dobro, na mnoge primere pa nas opozorijo drugi, na primer zdravniki, žal le občasno iz bolnišnic ob odpustu, centri za socialno delo, sosedje, sorodniki. Zgodi se, da moramo včasih na pomoč poklicati gasilce ali policijo, da lahko vstopimo v stanovanje, ker se je pacientu zdravstveno stanje tako poslabšalo.«

Vez med domom in zdravnikom

Najpogosteje obiskujejo starejše, hudo bolne, invalidne, čedalje več je dementnih, pripoveduje. K njim gredo dvakrat letno, če dobijo delovni nalog, pa seveda večkrat. Preventivni obisk je namenjen tudi predstavitvi možnosti dodatne pomoči, denimo dostave kosila ali oskrbe na domu. »Naš cilj je svojce čim bolje seznaniti z različnimi informacijami, ki so jim v pomoč pri zagotavljanju kakovostnega življenja njihovemu očetu, mami ali drugemu sorodniku. Pogosto se namreč ne znajdejo, ne vedo, denimo, da si je mogoče sobno stranišče izposoditi, kako naj menjajo plenico, hranijo bolnika po kapi, poskrbijo za varnost dementnega bolnika, komunicirajo z umirajočim. Potrebujejo nasvet, podporo in priznanje, da delajo prav.« Če je mogoče, naj bo starostnik čim dlje doma, ko postane nesamostojen in svojci niti z zunanjo pomočjo zanj ne zmorejo več skrbeti, jim predlagamo namestitev v dom za starejše občane, pravi Jožica Ramšak Pajk in dodaja, da so za delo v patronaži poleg izobrazbe (dipl. medicinska sestra) nujne še bogate izkušnje z različnih zdravstvenih področij, veliko dodatnega izpopolnjevanja in predvsem veliko srce. »Delo je zanimivo in pestro, vendar ga brez empatije, sočutja, potrpežljivosti, prilagodljivosti, pristne skrbi in želje pomagati ne moreš dobro opravljati. Znati si moraš pridobiti zaupanje ljudi, saj konec koncev vstopaš v njihovo zasebno življenje.«

image

Ob pomoči sorodnikov in patronažne službe starostniku kljub boleznini treba zapustiti svojega doma. Foto: Jožica Ramšak Pajk

Kako do pomoči patronažne službe?

Do preventivnih patronažnih obiskov so upravičeni odrasli, ki so kronično bolni, težki invalidi, osamljeni in socialno ogroženi ali imajo motnje v razvoju, bolniki z aktivno tuberkulozo, mladi slepi in slabovidni z dodatnimi motnjami, ki so doma in ne hodijo v šolo, ženske, ki se po treh letih ne odzovejo vabilu na preventivni pregled, ženske v drugi polovici nosečnosti, družine z novorojenčki/dojenčki in majhnimi otroki. Za preventivne obiske patronažna medicinska sestra ne potrebuje delovnega naloga zdravnika, za kurativne (npr. nadzor in oskrba stome, dementnega starostnika ali diabetika) pa je nujen. Tudi med kurativnim obiskom je veliko časa namenjenega zdravstveni vzgoji, torej preventivi, saj »ne moreš samo oskrbeti rane po operaciji tumorja ali odvzeti krvi za preiskavo ter se posloviti. Izmeriš krvni tlak, preveriš, kako se prehranjuje, ali prav jemlje zdravila, svojce poučiš, kako mu še lahko pomagajo, in jim svetuješ tudi pri njihovih zdravstvenih in socialnih težavah. V patronažnem varstvu velja polivalentni pristop, kar pomeni, da ena patronažna medicinska sestra poskrbi za vso zdravstveno problematiko v družini,« je razložila Jožica Ramšak Pajk.

 

Deli s prijatelji