Prvih 1000 otrokovih dni – natančneje 9 mesecev v maternici in prvi dve leti življenja – je odločilnih za njegovo zdravje in potencialen razvoj bolezni tudi v kasnejših letih. To so ugotovili znanstveniki pod vodstvom profesorja Davida Bakerja na univerzi v Southamptonu.
To zgodnje obdobje v razvoju vpliva na nastanek srčnih obolenj, diabetesa in tudi na življenjsko dobo, je pokazala raziskava.
Nasveti za bodoče mamice
Prav je, da zdrav življenjski slog gojite že, še preden zanosite. Že pred načrtovanim spočetjem uživajte folno kislino, saj ta preprečuje genske napake na zarodku. V prvih treh mesecih se čim bolj izogibajte alkoholu in že pred zanositvijo poskusite prenehati kaditi. Če ste kadilka, škodljivo razvado med nosečnostjo čim bolj omejite. Prav bi bilo, da se kajenju med nosečnostjo odreče tudi bodoči očka. Pred spočetjem se poskusite približati idealni telesni teži. Med nosečnostjo omejite vnos sladkorja in predvsem ne jejte za dva. Prav tako je priporočljivo, da se, če se le da, na široko izogibate stresu. V nosečnost je še bolj kot sicer pomembna zdrava prehrana.
Zdrave odločitve se obrestujejo
Raziskave so pokazale, da lažji ko je otrok pri rojstvu, večja je verjetnost, da kasneje zboli za boleznimi srca. Novorojenček, ki tehta le 2,5 kilograma, bo kasneje v življenju dvakrat bolj ogrožen zaradi srčne kapi kot dojenček, ki ob rojstvu tehta 4,3 kilograma.
Pozor: diabetes
Tudi nagnjenost k diabetesu se razvije že v maternici: takrat se namreč oblikujejo celice trebušne slinavke, ki je odgovorna za proizvodnjo inzulina. Študije prav tako kažejo, da je od načina prehranjevanja matere odvisna tudi otrokova teža kasneje v življenju.
Nezdravi slog se vrne kot bumerangProfesor David Baker pripoveduje: »Zdrava prehrana in življenjski slog matere v nosečnosti se kasneje obrestujeta. Nasprotno pa se vse slabo vrne kot bumerang. Ta raziskava nam daje priložnost, da ustvarjamo bolj zdrave in srečnejše potomce.«
