STROKOVNO MNENJE

Vročina je opozorilo telesa

Objavljeno 20. januar 2017 12.40 | Posodobljeno 20. januar 2017 12.42 | Piše: Marija Mica Kotnik

Povišana telesna temperatura sama po sebi ni nevarna in je lahko posledica različnih dejavnikov, pojavi pa se zaradi motenj pri uravnavanju telesne temperature v centru v možganih.

Vročina je znak, da je nekaj narobe. Foto: Shutterstock

»Pojav povišane telesne temperature je odvisen od različnih dejavnikov; po eni strani odraža osnovni patološki proces v telesu, na primer okužbo, vnetje neinfekcijske narave idr., po drugi pa tudi sposobnosti samega telesa, da odgovori na škodljive dogodke. Mladi, sicer zdravi ljudje na okužbo praviloma odgovorijo z visoko vročino, starejši, telesno šibki pa kljub okužbi velikokrat sploh nimajo vročine. Nekatere okužbe praviloma povzročajo vročino, druge ne. Zelo težke okužbe, med njimi je na primer septični šok, lahko potekajo z znižano telesno temperaturo, in to je vedno slab znak,« pravi doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Zvišana telesna temperatura pa je tudi svojevrstno opozorilo. Sogovornica to potrjuje, saj pravi, da je znak številnih bolezni, od okužb do malignih bolezni in sistemskih bolezni veziva. »Vročina je posledica zapletenih mehanizmov in izločanja različnih molekul kot odgovor na različne škodljive dejavnike,« dodaja.


Visoka vročina pri otrocih

»Pri majhnih otrocih lahko zelo visoka vročina sproži vročinske krče, zato temperaturo znižujemo, ko ta presega 38 stopinj Celzija. To so včasih mame znale opraviti tudi same. Pri večjih otrocih in pri odraslih vročinskih krčev ne vidimo. Za mlade zdrave ljudi niti visoka temperatura ne pomeni velike nevarnosti za organizem, zbijamo jo predvsem zaradi izboljšanja počutja. Visoka vročina pa je nevarna za bolnike z boleznimi srca in ožilja, saj dviguje porabo kisika, zato tem bolnikom vročino zbijamo tudi, ko je nižja od 38 stopinj Celzija. Če je ne moremo znižati in/ali če so prisotni simptomi, kot so hitro dihanje, občutek težjega dihanja, zmedenost, težave pri uriniranju, bruhanje, driska, glavobol, kožni izpuščaj, se posvetujmo z zdravnikom,« pravi doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. 
 

Vendar pa je lahko tudi nevarna. Kot pravi sogovornica, nenadno nastala vročina, združena z mrzlico, kaže, da gre za bakterijsko okužbo. V tem primeru zdravniki svetujejo pregled zaradi predpisa antibiotičnega zdravljenja. Toda treba je tudi vedeti, da zaradi vsake povišane temperature še ni nujno treba k zdravniku. Če so prisotni znaki okužbe zgornjih dihal (smrkanje, nahod, bolečine v žrelu in sinusih …), se največkrat lahko zdravimo kar sami: s počitkom, pitjem toplih napitkov in morda s kakšno tableto za zbijanje temperature. »Opozarjam, da nobeno zdravilo ne zdravi prehlada, ampak samo omili simptome. Simptomi izzvenijo, ko okužba mine. V obdobju povišanega števila prehladnih obolenj ni pametno posedati po čakalnicah zdravstvenih ustanov, če nimamo za to dobrega razloga, saj se lahko hitro nalezemo še katere druge okužbe. Dejstvo je, da gripa in številna druga prehladna obolenja trajajo kar nekaj dni in da ne moremo kar tako pričakovati, da bomo dobri v dnevu ali dveh,« pravi sogovornica.

image 
Otrokom, ki so nagnjeni k vročinskim krčem, temperaturo nižamo, ko ta preseže 38 stopinj Celzija. Foto: Shutterstock  

Različen odziv

»Ljudje zelo različno doživljamo povišano telesno temperaturo; nekateri komaj opazijo, da jo imajo, druge že minimalno povišana temperatura onesposobi. Minimalno povišane temperature načeloma ne nižamo, zlasti ne, če za bolnika ta ni moteča. Če se viša in počutje slabša, pa posežemo po zdravilih za nižanje telesne temperature, ki jih imenujemo antipiretiki. Vsekakor pa nižamo zelo povišano temperaturo, pri 40 stopinjah Celzija je to že nujno. Veliko prej jo nižamo pri starostnikih, kroničnih bolnikih, pri nosečnicah in majhnih otrocih. Pri slednjih se bojimo pojava vročinskih krčev. Sicer zdrave odrasle osebe si lahko pomagajo same, tako z zdravili kot z drugimi ukrepi, kot so hladni obkladki in prhanje. Obisk zdravnika je nujen, kadar je vročina zelo visoka, če je ne moremo znižati niti z zdravili, če traja več dni. Spremljajoči znaki, kot so npr. močan glavobol, zmedenost, bruhanje, pekoče uriniranje, bolečine in tiščanje v prsih, prav tako zahtevajo pregled pri zdravniku,« pa pravi Darja Potočnik Benčič, mag. farmacije, direktorica Lekarne Ptuj. In še, da je povišana temperatura do neke mere celo koristna, saj zavre razmnoževanje mikroorganizmov in poveča obrambne sposobnosti belih krvničk. Težava nastane, če traja dlje ali če je zelo povišana, saj potem pride do izrazite izčrpanosti telesa. Prav zato najbolj ogroža starostnike, srčne bolnike, pljučne in sladkorne bolnike, epileptike. Na vročino morajo biti še posebno pozorne nosečnice, zlasti v prvem trimesečju. Pri majhnih otrocih visoka vročina lahko privede do vročinskih krčev; otroku, ki jih je že doživel, je treba temperaturo nižati takoj, se strinjata obe sogovornici. Vročina pri otrocih in starostnih lahko privede tudi do dehidriranosti oziroma izsušenosti organizma, kar bolnika še dodatno ogroža. Zelo povišano temperaturo je zato nujno nižati.


Telo samo uravnava temperaturo

»Telo načeloma zelo dobro samo uravnava telesno temperaturo. Normalna telesna temperatura se giblje med 36,4 in 37,2 stopinje Celzija. Odklon je vedno znak, da je nekaj narobe. Vzrok je lahko zunanji, kot so okužbe, ali notranji – avtoimune bolezni, vzrok je lahko tudi neravnovesje med dovajanjem oziroma proizvajanjem toplote in njenim oddajanjem, na primer toplotni udar zaradi visoke zunanje temperature. Vročini se tudi ne moremo izogniti. Lahko poskusimo preprečiti infekcije s skrbjo za zdravje in izogibanjem obolelih,« svetuje Darja Potočnik Benčič, mag. farmacije, direktorica Lekarne Ptuj. 
 

Ob vsem se je treba tudi zavedati, da je zvišana telesna temperatura vedno znak, da je v našem telesu nekaj narobe. Nekaj malega ali nekaj, žal, hudo narobe. Vendar je tudi res, pravi Lejko Zupančeva, da včasih po preboleli virozi pride do »resetiranja« termoregulacijskega centra in se pojavi vročina do 37,5 stopinje Celzija, ki lahko traja tudi dlje. »Kljub številnim preiskavam pri takih osebah v glavnem nikoli ne najdemo resnega obolenja in stvari se normalizirajo same po sebi. A vsaka vročina, ki ne mine po nekaj dneh, vendarle spada k zdravniku, ki opredeli vzrok oziroma ugotovi resnost obolenja,« še pravi sogovornica.





Deli s prijatelji