Alenka Benedik je mati treh dojenih otrok, prevajalka, svetovalka za dojenje (IBCLC) in dula. Mamicam, ki dojijo, daje podporo, svetuje o spanju in nošenju dojenčka, uvajanju goste hrane, v podporo je tudi pri pripravi na porod in v pomoč po porodu.
Kako doživljate materinstvo?
Kot nekaj zelo živega, cikličnega. Materinstvo me uči hvaležnosti in skromnosti, me izpolnjuje, prizemljuje in obenem navdihuje. Spoznavam razsežnosti brezpogojne ljubezni in predanosti. Materinstvo me kliče k prisotnosti v tem trenutku – radira perfekcionizem in iluzije ter preprečuje, da bi ostala ujeta v preteklosti. Povezanost z otroki je zame neprecenljiva. No, včasih je tudi težko. Ko sem preutrujena in preobremenjena. Izzivov ne zmanjka. (Smeh.) Odkar sem mama, sem tudi bolj v stiku s sabo in veliko bolj zaupam intuiciji.
Drži, da ste se tako navdušili nad dojenjem, da ste celo zamenjali poklic in odprli posvetovalnico za dojenje?
Še vedno prevajam, v tem uživam. Ravno končujem prevod knjige o spanju dojenčkov. Ko sem videla, koliko dobrega lahko naredim za mame, ki želijo dojiti svoje otroke, se nisem mogla več ustaviti. (Nasmešek.) Uspeh mi je dal krila in uresničujejo se mi sanje. Čutim, da moram to, kar vem in znam, deliti naprej.
 |
| Alenka Benedik. |
Kako vas mamice sprejemajo?
»Končno nekdo, ki me res razume!« V čast mi je, da uživam tako zaupanje. Hvaležna sem za vse njihove zgodbe in izkušnje. Nekatere mame morajo zbrati veliko poguma, da poiščejo pomoč. Sprva so lahko zadržane ali se svojih vprašanj, občutkov celo sramujejo. Če dojenje ne steče, se nekatere počutijo poražene, jezne, krive, razočarane. Veliko mi pomeni, da so ob meni varne, sprejete in razumljene, potem se lahko povežemo in začnemo iskati rešitve. Nočem jim soliti pameti, temveč jim ponuditi informacije in jih spodbuditi, da zaupajo svojemu materinskemu instinktu.
Dojenje je preprosto, v praksi pa se velikokrat zatakne. Zakaj?
V kulturah, kjer je to norma, je to seveda preprosto. Pri nas ni tako. Saj se govori, da je dojenje zdravo in materino mleko najboljše, vendar je praksa polna nasprotij. Novopečenim mamicam nekateri z dojenjem včasih že kar težijo: pri najmanjših težavah ali dvomih pa jim brez pomisleka ponudijo stekleničko – pa čeprav zgolj »za vsak primer« – potem pa jim dajejo občutek, da so slabe matere. Ko otrok dopolni pol leta, se stanje spremeni. Dojenje se sicer še nekako tolerira, toda bolj ko se bliža prvi rojstni dan, večji je pritisk, naj mati otroka odstavi, čeprav je priporočljivo dojiti dve leti oz. dlje.
Pravite, da vsaka kapljica mleka šteje.
Dojenje je edini naravni in normalni način, kako poskrbeti za človeškega mladička. Nedojenje pomeni tveganje za zdravje mame in otroka.
Veliki vprašanji sta, kolikokrat dnevno dojiti in kaj če je dojenček, denimo v prvih mesecih, lačen.
Dojenčki se ne dojijo pogosto samo zato, ker bi bili lačni, temveč ker potrebujejo pogost stik z mamico. Pomembno je, da se mati takoj odzove na subtilne znake, da bi se otrok dojil (odpiranje ust, iskanje), in ne čaka na jok. Veliko laže je pristaviti mirnega dojenčka. Najbolje je dojiti na njegovo željo: v materinem naročju dobiva vse, kar potrebuje: hrano, toplino in občutek varnosti.
Otroka prislonijo k prsim v prvi uri po porodu. Kaj polagate na srce mamici, kako otročička pravilno pristaviti in za koliko časa prvič?
Zelo pomembno je, da imata mama in dojenček takoj po porodu možnost nemotenega navezovanja. Dojenčka je treba na materinem trebuhu pustiti pri miru vsaj do prvega podoja. Večina se je sposobna sama priplaziti z maminega trebuha do prsi in se prisesati. Otroci, ki se pristavijo sami, imajo najmanj težav pri dojenju, udobno nameščeni mamici pa se ni treba naprezati in lahko počiva.
Začetek dojenja je težak zaradi mamic, in ne novorojenčka, drži?
Začetek dojenja je pogosto težak predvsem zaradi nenaravnih pogojev pri porodu pa tudi zaradi nedonošenosti, bolezni, ločitve dojenčka od mame, čeprav za kratek čas.
Kako se količina in kakovost materinega mleka spreminjata?
Količina mleka se po šestem dnevu ne spreminja bistveno, sestava pa nenehno: na začetku podoja je drugačna kot proti koncu, spreminja se tudi čez dan, teden, mesec. Če spoštujemo zakon ponudbe in povpraševanja, je vedno vsega ravno prav.
Je v redu, če se otrok pri prsih crklja, uspava?
Seveda. To je zakon!
Kaj pomenita za dojenčkov razvoj odstavljanje in privajanje na gosto hrano?
Odstavljanje se začne s prvim grižljajem goste hrane in je postopen, dolgotrajen proces. Večina je na gosto hrano pripravljena nekje v sredini prvega leta. Idealno je, da otrok preraste potrebo po dojenju in odstavljanje poteka na njegovo pobudo. Pri nas je zelo zakoreninjeno zmotno prepričanje, da je treba otroka odstaviti, ko se mamica vrne v službo. Javnost ni naklonjena dojenju po prvem letu, čeprav ta kulturna norma nima nič skupnega z biološko potrebo po dojenju. Mame, ki tempo odstavljanja prepustijo otroku, z odstavljanjem nimajo nobenih težav.
ABC NEGE DOJENČKA
Ženske, ki prvič postanejo mamice, si pogosto težko predstavljajo, kakšno je v resnici življenje z dojenčkom, kaj je naravno in normalno. »Čas postane čudna dimenzija. Dojenje, previjanje, kopanje, nošenje, uspavanje, in če je sreča mila, še kaj toplega za pod zob, brž pod tuš in to je to,« pravi Alenka Benedik. »Za mnogo žensk biti mama nenadoma postane najbolj samoten poklic na svetu, pa ne bi smelo biti tako.«
Nega novorojenčkove kože: smernice Svetovne zdravstvene organizacije narekujejo, da se verniksa, s čimer je novorojenčkova koža prekrita, ne sme odstranjevati in je treba z umivanjem počakati vsaj šest ur po rojstvu.
Čiščenje popka: dokazano je, da popek ob uporabi alkohola odpade kasneje. Najpomembneje pri čiščenju je, da ga vedno obrišemo do suhega.
Temenice: so pogoste na lasišču, a neškodljive. Treba jih je odstranjevati. Običajno pomaga, da nekaj ur pred kopanjem nanesemo olje (npr. kokosovo, olivno), pokrijemo z bombažno kapico (da ni vse mastno). Pri kopanju temenice nežno odmočimo in razčešemo ter umijemo lase.
Kopanje: temperaturo vode najlaže preverimo tako, da v vodo potopimo svoj komolec. Če je občutek prijeten, bo temperatura pravšnja. Novorojenčka nikakor ni treba kopati vsak dan; zadošča redno umivanje ritke, rok in obraza, kožnih gub. Začnemo z obrazom, najprej poskrbimo za oči – čistimo jih od zunanjega roba proti nosku.
Previjanje: kljub temu, da nekateri dojenčki odlično shajajo brez pleničk, se večina staršev odloči zanje. Ne glede na to, katere uporabljamo (pralne ali za enkratno uporabo), pomembno je, da otroka previjamo pogosto oz. vedno ko se pokaka. Najbolje je uporabiti čisto vodo in blago milo, suhe krpice iz naravnih vlaken ter umite dele dobro obrisati. Preden damo novo plenico, naj otrok malo gol brca. Pri uporabi hladilnih krem ali olj naj imajo prednost naravna sredstva.
