V gorah, drugič: pripravljeni na vse

K pripravi na turo seveda sodi tudi spremljanje vremenske napovedi in opazovanje vremenskih razmer med turo, poudarja podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja. Prav tako pa je treba prisluhniti sebi oziroma svojemu razpoloženju, ko se odpravljamo na pot.

Zimska oprema tudi poleti

Kljub poletnim temperaturam pa planinci in pohodniki ne smejo pozabiti, da na višinah lahko naletijo tudi na sneg. Posebno previdnost zahtevajo vstopi v stene, saj so tam še povsod snežišča, zato moramo imeti za takšne poti tudi zimsko opremo, dereze in cepin. »Pohodne palice ne smejo in ne morejo zamenjati cepina,« poudarja Peršolja. »Sneg je zbit in trd, zato je bilo v zadnjih dneh že več primerov zdrsov s snežišč. Če nimamo opreme ali pa je nismo vešči, raje počakajmo do konca julija ali začetka avgusta in pojdimo v hribe tedaj,« svetuje Peršolja.

Pred odhodom preverite, kakšno bo vreme

Nevihti se najlažje izognemo, če spremljamo vremensko napoved in se ob slabi napovedi v gore enostavno ne odpravimo. Na poti pa stalno spremljajmo razvoj vremena. Bodimo pozorni, če se na nebu pojavijo nevihtni oblaki – gre za visoke oblake podkvaste oblike, ki se imenujejo kumulonimbusi, opozarja Peršolja in se ne strinja s tezo, da se vreme v gorah spreminja hitro. Če se takšni oblaki pojavijo, se je najboljše spustiti na gozdno mejo in v zavetju počakati na izboljšanje vremena ali pa se zateči v najbližjo planinsko kočo oziroma zatočišče.

Nevihta: umaknite se z izpostavljenih grebenov

Če nas nevihta ujame na izpostavljenem kraju, na primer na kakem grebenu, pa se skušajmo kar najhitreje umakniti z njega. Obenem se izogibajmo kovinskih napredoval, vendar hkrati pazimo, da s tem kako drugače ne ogrozimo svojega življenja.

Ko se vračate, izberite lažjo pot

Prav tako podpredsednik PZS svetuje, da za vrnitev z gore izberemo lažjo pot od tiste, po kateri smo prispeli na vrh. »Imejmo pred očmi, da se velika večina nesreč v slovenskih gorah dogodi med dvanajsto in drugo ali tretjo uro, ob sestopu, nekje na višini gozdne meje,« poudarja Peršolja in pojasnjuje, da so planinci takrat že precej utrujeni.

Ne pozabite na mobilnik, vpišite se v planinsko knjigo

Na koga se torej obrniti, če pride v gorah do nesreče? Najhitrejša pot je prek interventne telefonske številke 112, kamor sporočimo, kaj se je zgodilo in kje ter kdo je ponesrečen. Prav tako je dobro sporočiti, na kakšnem terenu smo, da bodo reševalci vedeli, ali je dostop s helikopterjem mogoč. Resda je pomembno, kje se nahajamo, saj signala z mobilcem ne moremo uloviti vseopvsod. Da pa bi baterija na mobilnem telefonu delovala čim dlje in predvsem v neugodnih primerih, naj bo med potjo ugasnjen, planinec pa naj ga uporabi le v nujnih primerih, pravi Peršolja.

Medtem ko čakamo na reševalce, se skušajmo zavarovati sami. Pomembno je doma že pred odhodom povedati, kam v gore se odpravljamo, med turo pa ne spreminjati smeri. Priporočljivo je tudi, da se vpišemo v planinsko knjigo, saj lahko vpis v primeru iskanja zelo olajša delo reševalcem.