OČI

Utripnite petnajstkrat v minuti

Objavljeno 10. januar 2015 16.40 | Posodobljeno 10. januar 2015 16.42 | Piše: Sara Femec

Od jutra do poznega večera so na delu. Včasih nas skelijo, drugič zvedavo zrejo v svet.

Kako doseči, da nam bodo oči koristile še dolgo, tudi s pomočjo očal, smo izvedeli od Branke Kovačič, mojstrice očesne optike in učiteljice praktičnega pouka v programu tehnik optik na šolskem centru Rogaška Slatina.

Na zdravje vplivajo dednost in dejavniki iz okolja. Kako pa pri očesu?

Popolnoma enako. Očesne napake so lahko dedne, ki jih podedujemo nekako od dveh kolen, ali pridobljene, na katere dednost ne vpliva. Te so nastale po operacijah (ne samo na očeh), po poškodbah, avtomobilskih nesrečah, pri nepravilni uporabi kontaktnih leč in drugih dejavnikih. Očesne napake delimo na kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Daljnovidnost je običajna pri rojstvu, saj se večina novorojenčkov rodi daljnovidnih. Astigmatizem je mogoč že ob rojstvu. Zelo pogost je v kombinaciji s kratkovidnostjo in daljnovidnostjo. O astigmatizmu govorimo, kadar je ostrina slike slaba. Nastane zaradi nepravilne zakrivljenosti roženice ali pa očesne leče. Kratkovidnost je pridobljena predvsem pri mladini, zaradi slabe osvetljenosti prostorov, računalnikov in vizualnih naprav, ki jih uporabljajo. Dedna je samo višja stopnja kratkovidnosti, ki jo podedujemo od staršev. Tudi prehrana vpliva na bolezensko stanje v očesu. Eno so napake, drugo bolezni. Očesnih napak ne zdravimo, ampak jih popravljamo s korekcijskimi očali ali kontaktnimi lečami ustreznih dioptrij.

Med katere napake spada slabši vid, ki se pojavi v starosti?

S starostno slabovidnostjo ali presbiopijo se vsi srečamo po 40. letu starosti, ko se prožnost očesnih (ciliarnih) mišic zmanjša, zaradi česar leča ni več prožna, očesne mišice pa nimajo zmožnosti akomodacije. Nastane presbiopija, starostna slabovidnost, izraz, ki ga neradi uporabljamo. Nekateri ljudje na srečo nikoli ne potrebujejo očal za bližino, vendar so zelo redki. Vzroki, ki na to vplivajo, niso popolnoma jasni, vsekakor imajo veliko vlogo pravilna prehrana, prava osvetlitev prostora, vaje z očmi. Danes lahko kupimo posebna očala (rasterska), ki nam pomagajo pri očesnih vajah.

Kratkovidnosti je čedalje več. Včasih je začela rasti pri 15, 16 letih. Zdaj veliko otrok že na koncu osnovne šole dobi očala, na daleč ne vidijo.

Na eni strani je prehrana, na katero lahko vplivamo, delu z računalnikom se teže izognemo.

Na prehrano, alkohol, poživila, kajenje lahko vplivamo. Našteti dejavniki zelo poslabšujejo stanje v očesu. Pravilna prehrana ima veliko vitaminov C, E, A, B12 in B6, ki so za naše oči nadvse pomembni. Jejte veliko oreškov, ki vplivajo na možgansko skorjo za spomin ter so dobri za oko. Povišana stopnja holesterola v krvi povzroča manjšo prehodnost žil, tudi v očesu. Vitamini so en del, drugo so očesne vaje. Lahko govorimo o vajah za mladostnike: splošne vaje, ki bi jih moral narediti človek desetkrat dnevno. Pri delu za računalnikom bi moral vsako uro pogledati desno in zadržati pogled za deset sekund, potem poravnati oko. Čez nekaj časa bi pogledal v levo, potem deset sekund gledal dol in še gor. Čez dan moramo biti pozorni tudi, kolikokrat pomežiknemo. Pogosto mežikanje vlaži oziroma preprečuje izsušitev očesa. Oči se izsušijo, ker vnašamo premalo tekočine v telo, gledamo le v eno točko ter premalo utripamo z njimi. Vsak lahko vajo neobremenjeno naredi, če se le spomni, s tem očesno mišico prisili, da dela na različnih oddaljenostih. Pri delu z računalnikom se pojavlja sindrom suhega očesa, zaradi katerega nastane veliko bolezni. Precejšnje težave so s spomladanskimi alergijami, takrat so oči najbolj suhe. Jutranja terapija naj se začne s prhanjem oči najprej s toplo, nato še z mrzlo vodo. Postopek ponovite najmanj 20-krat. Ko gledamo v računalnik, utripnemo le dvakrat v minuti (saj smo osredotočeni na tekst na zaslonu). Človek bi moral v minuti utripniti najmanj 15-krat, če bi želel doseči normalno vlažnost očesa.

Kaj pa kapljice, pomagajo?

Večina ljudi jih premalo uporablja. Danes jih lahko kupimo v lekarnah, rečemo jim kar umetne solze. Nič ni narobe, če vlažimo oko. Z leti nam začne solz primanjkovati. Ljudi je treba spodbuditi, da večkrat pomežiknejo, s tem se dvigne solzni film in oko se vlaži. Kot sem že omenila, alkohol, kava, cigarete in druga poživila še posebno pospešujejo suhost očesa.

Če se osredotočim na kavo, koliko je preveč?

Če je popijete skodelico, morate spiti dvakrat več vode. Pri alkoholu je enako, ob kozarčku vina je treba spiti dva kozarčka vode, saj alkohol izsuši oko.

Omenili ste kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem. Kako pogosti so?

Kratkovidnosti je čedalje več. Včasih je začela rasti pri 15, 16 letih. Zdaj veliko otrok že na koncu osnovne šole dobi očala, na daleč ne vidijo več. Tudi svetloba, ki jo imamo danes, je moteča za oči, ker je umetna in prešibka. Skupek umetne in naravne svetlobe je prav tako škodljiv. Boljša sta naravna svetloba in zadosti osvetljen delovni prostor. Gledanje televizije in uporaba računalnika v temnem prostoru ni priporočljiva, pomemben je dodaten vir svetlobe.

Se ukrepi za izboljšanje stanja očesa razlikujejo med otroki in odraslimi?

Očesne vaje, o katerih sva govorili, so koristne pri otrocih, posebno pri tistih, ki so veliko za računalnikom. Starši lahko že v prvem letu otrokove starosti poskusijo pokriti sprva eno, nato še drugo oko in pri tem opazujejo odzive. Če opazimo, da otrok z enim očesom ne vidi dobro, čim prej obiščemo oftalmologa. Pri večini se vid razvija normalno in obvezni zdravniški pregledi pri pediatru zadostujejo, da odkrije splošne okvare oči. Poleg tega bi bilo dobro vključiti v otrokov jedilnik primerno prehrano. Pravijo, da bi morala biti dovolj zelena in rdeča: veliko brokolija, listnate zelenjave, blitve, rdeče pese, paradižnika, češenj, torej vitaminov, ki jih oko potrebuje.

Vaje, voda in prehrana. Vsak dan ste v stiku z dijaki, katere od naštetih preventivnih ukrepov najmanj upoštevajo?

Ozaveščenost med našimi dijaki o pomenu vode je precejšnja. Vidimo, da nosijo stekleničke v razred. Pri tem jih spodbujam. Mislim, da pijejo zelo veliko vode, res pa je, da eni bolj, drugi manj. Vaje delajo zanemarljivo malo. Z dijaki se o tem veliko pogovarjamo. Pri nas delo ni monotono, ne sedimo, smo v gibanju. Delamo na različnih razdaljah. Težave so tam, kjer so otroci vpeti v iste razdalje. Treba je pogledati stran in narediti vaje za oči. Treba jih je spodbujati, tudi pri zdravi prehrani, da jedo čim več zelenjave in sadja, oreške.

Lahko kot mojstrica očesne tehnike izpostavite, katera lekcija vam ne gre prav dobro?

V najstniških letih mojega vida niso dobro korigirali. Prepozno so ugotovili, katero očesno napako imam. Če bi kot otrok hodila na vaje za strabizem (škiljenje), bi zdaj videla bolje. Ozaveščenost o očesnih napakah je znatno večja, kot je bila. Starši morajo biti pozorni, če imajo otroci kakršno koli težavo z očmi, če ne prepoznajo barv, in nato hitro poiskati strokovno pomoč. Otroci naj čim manj sedijo za računalnikom, so več v naravi, se ukvarjajo s športom in naj bodo čim več na svežem zraku. 





Deli s prijatelji