DLESNI

Ustna higiena prepreči parodontalno bolezen

Objavljeno 06. september 2013 20.00 | Posodobljeno 06. september 2013 20.00 | Piše: Marija Mica Kotnik

Kako jo preprečimo in zdravimo, če zbolimo za njo, smo se pogovarjali z Janezom Gorjancem, dr. dent. med., zobozdravnikom in specialistom oralne kirurgije.

Veste, kako je nastala zobna ščetka?

Eno najpogostejših in najbolj razširjenih kronično vnetnih bolezni v Sloveniji in tudi v svetu je vnetje obzobnih tkiv. Za kakšno bolezen gre?

Parodontalna bolezen je bolezen obzobnih tkiv. V milejši obliki jo imenujemo gingivitis ali vnetje zobne dlesni. Znaki zanjo so pordela, zadebeljena, boleča in krvaveča dlesen.

Če bolezen napreduje, so poleg dlesni prizadeta tudi druga obzobna tkiva, to je pozobnica z vezivnimi vlakni in kost, ki obdaja zobe, in to imenujemo parodontitis ali vnetje obzobnih tkiv. Pri tej bolezni se ob zobu pojavi parodontalni žep, ki je lahko različno globok in v katerem se nabirajo ostanki hrane, mehke in trde zobne obloge in se tvori gnoj, ki iz njega tudi izteka. Lahko v kronični obliki, da ljudje tega niti ne opazijo, lahko pa tudi v akutni, kjer se tvori parodontalni absces z močnejšo oteklino, rdečino in bolečino. Posledično lahko sledi napredovana izguba kosti okoli zoba, zob se začne majati, lahko tudi izpade.

Kdo je glavni povzročitelj vnetja obzobnih tkiv?

Bakterije v zobnih oblogah, vendar so te vedno navzoče in so z nami v ravnotežju. Ko se to ravnotežje poruši, na primer zaradi zelo slabe ustne higiene, in se pridružijo še drugi vzročni dejavniki, ki jih naš imunski sistem ne more premagati, se lahko razvije ena izmed oblik parodontalne bolezni. Bakterije so številne. Med najpomembnejšimi so Porphyromonas gingivalis in Actinobacillus actinomycetemcomitans, vendar še na stotine drugih, vseh najverjetneje še ne poznamo, prav tako ne pomena njihovega medsebojnega vpliva.

Lahko to bolezen preprečimo?

Tako kot pri številnih boleznih lahko tudi pri parodontalni bolezni, ker ima veliko vzročnih dejavnikov, storimo veliko, da jo preprečimo ali vsaj upočasnimo in omilimo njen potek. Bistvena je dobra ustna higiena, kar pomeni ščetkanje zob po vsakem obroku z uporabo zobne paste in dnevno uporabo zobne nitke.

Ker je kajenje eden od glavnih vzrokov zanjo, priporočamo, da sploh ne začnemo kaditi ali pa prenehamo. Pri preventivi je pomembna tudi zdrava in uravnotežena prehrana z dovolj hranilnimi snovmi in vitamini. Piti moramo dovolj vode, saj le tako zagotovimo ustrezen tok sline, ki naravno izpira ustno votlino.

Pomembni so tudi redni pregledi pri zobozdravniku, ki bo lahko z ustreznimi postopki odstranil mehke in trde zobne obloge, ki so dejavnik tveganja, in ocenil potrebo po obisku ustnega higienika ali pacienta napotil k specialistu za ustne bolezni in parodontologijo.

Številne raziskave ugotavljajo medsebojno povezanost parodontalne bolezni in bolezni srca, predvsem srčnega infarkta.

Ko se ena od oblik parodontalne bolezni že razvije, jo je treba zdraviti. Kako poteka zdravljenje?

V fazi vnetja zobne dlesni lahko ustni higienik ali zobozdravnik odstrani mehke in trdne zobne obloge, ki so nad robom dlesni, pacienta nauči pravilnega umivanja zob in ga spodbudi k ustreznemu načinu življenja in prehranjevanja, ki bo pripeljal do ozdravitve.

Pri napredovanih oblikah, parodontalni bolezni, pa to ne bo dovolj. Najprej poskušamo zdraviti z nekirurškimi tehnikami, kjer lahko z ultrazvočnim instrumentom in ročnimi instrumenti opravimo luščenje in glajenje korenin. Iz parodontalnih žepov in zobnih korenin tako odstranimo ostanke hrane, mehke in trde obloge in omogočimo, da se lahko obzobna tkiva pozdravijo.

Kdaj je nujno
kirurško zdravljenje?

Če pri kontrolnih pregledih ugotovimo, da so kljub ukrepom še vedno navzoči globlji parodontalni žepi, opravimo tako imenovano reženjsko operacijo, pri kateri odmaknemo dlesen, dostopimo do globljih tkiv in z instrumenti odstranimo vse obloge in vneta tkiva in korenino ustrezno zagladimo, lahko preoblikujemo okolno kost in vsa zdrava tkiva zašijemo nazaj.

Kakšne so posledice parodontalne bolezni, še posebno če se ponavlja in če je ne zdravimo ustrezno?

Bolezen lahko poteka kronično, tako da so ti znaki lahko dokaj neizraziti in mnogi to opazijo prepozno ali izvejo za njo šele ob obisku zobozdravnika in slikanju zob. Opazimo predvsem odmikanje dlesni, zobje postajajo vse daljši ali pa se začnejo že majati.

V nekaterih primerih lahko pride tudi do hujšega akutnega vnetja obzobnih tkiv, ki predstavlja močno oteklino in bolečino, ki pa nima vzroka nujno v zobu, ampak v obzobnih tkivih. Tu govorimo o parodontalnem abscesu, ki potrebuje takojšnje zobozdravniško ali specialistično zdravljenje.

Poleg tega številne raziskave ugotavljajo medsebojno povezanost parodontalne bolezni in bolezni srca, predvsem srčnega infarkta. Obe bolezenski stanji imata podobne dejavnike tveganja. Dokazano je tudi, da lahko pri nosečnicah z izrazitejšo obliko parodontalne bolezni sledita prezgodnji porod in manjša porodna teža otroka.

Kako poskrbimo za pravilno ustno higieno in posledično preprečimo zaplete pri vnetjih?

Pomembneje je preprečevati kot zdraviti, zato je dobra ustna higiena zelo pomembna. Potrebno je redno umivanje zob z zobno ščetko in pasto po vsakem obroku in redno dnevno čiščenje medzobnih prostorov z zobno nitko. Priporočamo tudi, da ob nitki in ščetki uporabljamo ustno vodo in druga sredstva za ustno higieno. Če smo v skupini bolj ogroženih, ko je parodontalna bolezen navzoča v družini, lahko to ogroženost z zdravim načinom življenja in prehranjevanja omejimo. Ne smemo kaditi in redno moramo obiskovati zobozdravnika in ustnega higienika.

Menite, da Slovenci dovolj skrbimo za oralno zdravje?

Veliko je posameznikov, ki so dovolj ozaveščeni in res dobro skrbijo za svoje zdravje in s tem tudi zdravje ustne votline in zob. Družbeno in socialno okolje v Sloveniji lahko pomeni vse večjo težavo za ustrezen način življenja in skrb za zdravje, kakor tudi zdajšnji zdravstveni sistem, ki zagotovo nima ustreznih mehanizmov, ki bi od posameznika zahteval dovolj visoko lastno zavest za svoje zdravje, tako da bi bilo več poudarka na preprečevanju dejavnikov tveganja, ne le na zdravljenju že razvite bolezni.

Najpogostejši vzrok za parodontalno bolezen

Glavni vzročni dejavnik so zobne obloge, v katerih so ostanki hrane in bakterije. Bakterije so v naših ustih vedno prisotne, vendar ko jih je preveč, se ne odstranijo in se spremeni tudi njihova sestava in ko prevladujejo tako imenovane patogene bakterije, to pomeni ogroženost za nastanek parodontalne bolezni. Pomembnejši dejavnik tveganja je kajenje, drugi so starost, genetska nagnjenost k tej bolezni, hormonske spremembe v organizmu, na primer nosečnost ali menopavza, nekatera bolezenska stanja, kot je sladkorna bolezen, stanja z zmanjšano imunostjo, na primer infekcija z virusom HIV, povzročajo jo lahko tudi nekatera zdravila, stres in pomanjkljiva prehrana.

 





Deli s prijatelji