Težave s spanjem ima 45 odstotkov prebivalstva

Ste vedeli, da so težave s spanjem globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja skoraj 45 odstotkov svetovne populacije? Današnji dan je namenjen ozaveščanju o pomenu spanja in povezanih motnjah, ki so s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem povsem obvladljivi, jutri pa se bo stroka osredotočila na narkolepsijo, nevrološko bolezen, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti in ki jo najpogosteje zaznamuje čezmerna dnevna zaspanost.

Spanje je biološka nuja

»Motnje spanja so zelo raznoliko področje, zajemajo vse, od nočnih mor, brušenja zob med spanjem (bruksizem), do hoje v spanju (strokovno somnambulizem), pogostega zbujanja, predčasnega zbujanja, težav z uspavanjem, motenj dihanja v spanju (nočna apneja, tudi smrčanje) itn.,« pojasnjuje asist. mag. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine. »V zadnjih letih smo motnjam spanja posvetili več skrbi. V Sloveniji imamo tudi dva somnološka laboratorija, enega na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo v Ljubljani in drugega v sklopu Bolnišnice Golnik.«

Spanje je pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje. Novejša spoznanja potrjujejo njegovo pomembno vlogo tudi pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih kognitivnih sposobnostih, ob svetovnem dnevu poudarjajo pri družbi Medis v sodelovanju s Slovensko skupino za spanje. Po slabo prespani noči imamo zmanjšano pozornost, priklic in pomnjenje, opozarjajo, dolgotrajne posledice pa lahko prinašajo debelost, diabetes, zmanjšano imunsko odpornost in celo raka. Že en teden pomanjkljivega spanja povzroči spremenjeno aktivnost v naših genih, ki urejajo odziv na stres, imunost, vnetje in zdravje na sploh.

Spanje za zdravje, zdravje za spanje

Letošnji svetovni dan spanja poteka pod geslom Zadostno spanje, lahkotno dihanje, zdravo telo: namreč, samo posameznik, ki se je ponoči naspal, je lahko čez dan aktiven in osredotočen na delo ali učenje, pomembno pa je, da si privoščimo dovolj dolg in globok spanec brez prekinitev. Kdor trpi za obstruktivno apnejo med spanjem, se morda niti ne zaveda, kolikokrat se ponoči zbudi, a če dihalne poti niso dovolj odprte, se ne more kakovostno naspati. Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za obstruktivno apnejo je prevelika telesna teža oziroma debelost: nalaganje maščobe v zgornjih dihalih namreč lahko zmanjša odprtost žrela, velik trebuh pa moti delovanje prepone. Nevarni so še kajenje, ki lahko poškoduje žrelo, in veliki mandlji, še posebno pri otrocih. In še, kdor skrbi za svoje zdravje, dobro spi in obrnjeno: kdor dobro spi, manj ogroža zdravje, povrhu ima tudi več energije za telesno dejavnost in motivacije za primerno prehranjevanje. Raziskave so ravno tako pokazale, da pomanjkanje spanja v samo nekaj dneh poruši hormonsko ravnovesje in presnovo, kar povzroči povečan apetit in vnos kalorij.

»Motnje spanja so raznolikega izvora, od neprimernega okolja (hrup, svetloba, previsoka ali prenizka temperatura v spalnici), prepoznega uživanja hrane in celo nekaterih zdravil, poživil (pozor, kava in alkohol povzročata nespečnost ali motnje spanja!), menjave časovnih pasov pa celo do bolezni srčne mišice, ki se lahko kaže z motnjami dihanja v spanju,« pristavi asist. mag. Kopčavar Gučkova. »Nespečnost pogosto povzročajo tudi druge bolezni in bolezenski znaki, na primer nočno potenje, bolečine, prehitro bitje srca, prebavne motnje, predelava stresnih dogodkov. Vsi smo že kdaj doživeli noč, ko nas je mučila nespečnost, naj je bila povezana s potovanjem, izpitom, zaljubljenostjo, strahom pred operativnim posegom... 

Ko se pojavi nespečnost in vztraja več noči zapored, je to znak, da je treba ukrepati.« Torej, kdor se bojuje z nespečnostjo ali pa pri sebi zaznava čezmerno dnevno utrujenost oziroma nenehno zaspanost in pomanjkanje energije kljub ustrezni higieni spanja, mora obiskati osebnega zdravnika in opraviti osnovni internistični pregled ter laboratorijske preiskave, s katerimi se izključijo nekatere bolezni (kot so slabokrvnost, moteno delovanje ščitnice in infekcijske bolezni). Pretirana dnevna zaspanost je lahko simptom motenj spanja, na primer kratkih prekinitev dihanja med spanjem, sindroma nemirnih nog, sindroma periodičnih gibov udov med spanjem in pa tudi narkolepsije, ki se kaže tudi z neobvladljivimi napadi spanja in ki ima zato lahko – če jo zanemarjamo – tudi usodne posledice zaradi samopoškodb in prometnih nesreč.

Mnogi se je ne zavedajo

Jutri stroka zaznamuje evropski dan narkolepsije, ki lahko doleti ljudi v vseh starostnih obdobjih, čezmerna dnevna zaspanost pa se lahko pojavi že v najstništvu. Tegobam se pridruži katapleksija, drugi najpogostejši simptom narkolepsije, ki ga bolniki opisujejo kot nenadno kratkotrajno izgubo mišične moči, ta pa je običajno povezana z nepričakovanim čustvenim dogodkom (smehom, jezo, presenečenjem, žalovanjem, razočaranjem, zadrego, navdušenjem ali spolnim vzburjenjem). Kdor trpi za narkolepsijo, ima porušen normalen vzorec spanja, neustrezno potekajo tudi pomembne faze: denimo, v ključno fazo REM preide že po prvih petnajstih minutah, namesto po šestdesetih do devetdesetih, ob uspavanju in prebujanju pa so možne paralize in halucinacije. Bolniki zaspijo večkrat čez dan, tudi neposredno v REM, nezdravljena narkolepsija pa sčasoma povzroči številne druge težave, denimo, zanemarjanje družabnih stikov. Okolica jih pogosto ocenjuje kot lene, stigma pa obolelim pogosto preprečuje, da poiščejo strokovno pomoč, pojasnjujejo pri Slovenski skupini za spanje. V Sloveniji je manj kot petdeset prepoznanih primerov narkolepsije, po nekaterih ocenah pa naj bi bilo bolnikov od sedem- do desetkrat več.

Zdravljenje je prilagojeno posamezniku, določitev najprimernejše terapije zahteva kar nekaj časa. Pomembni sta čimprejšnja postavitev diagnoze in pomoč bolnikom pri obvladovanju simptomov bolezni z zdravili in prilagoditvijo življenjskega sloga.