BOLEZNI SEČIL

Tegoba medenih tednov

Objavljeno 26. september 2013 20.00 | Posodobljeno 26. september 2013 20.00 | Piše: Zala Dragonja

Sečila so organski sistem, ki proizvaja in izloča urin.

Sestavljajo jih dve ledvici, dva sečevoda (po katerih potuje urin v sečni mehur), sečni mehur in sečnica, po kateri se urin izloči iz telesa. Med najpogostejšimi boleznimi so okužbe ter ledvični kamni, oboji so lahko le mila neprijetnost ali pa potekajo z življenje ogrožajočimi zapleti.

Okužbe

Okužba, najpogosteje bakterijska, lahko prizadene kateri koli del sečil, bolj pogoste so seveda okužbe spodnjih sečil (sečnice in mehurja) – povzročijo jih bakterije, ki potujejo po sečnici navzgor. Veliko pogostejše so pri ženskah, saj je izvodilo sečnice bliže zadnjika, kar pomeni večjo koncentracijo bakterij (najpogostejši povzročitelj je E. coli), sečnica pa je tudi krajša, kar pomeni, da jo bakterije laže kolonizirajo in prek nje vstopijo v mehur. Prav tako imajo večje tveganje za vnetje sečil bolniki z vstavljenim katetrom, kronični bolniki (npr. diabetes), tisti z oslabljenim imunskim sistemom, obstrukcijo sečil (npr. moški s povečano prostato) in s prirojenimi anomalijami sečil. Na vnetja moramo biti posebno pozorni pri starejših, saj lahko vodi v življenje ogrožajoče zaplete, simptomi pa mnogokrat niso izraziti. Pogosta so tudi pri nosečnicah, nemalokrat ne povzročajo težav, dokler se ne zapletejo in lahko vodijo tudi v prezgodnji porod – tudi zato se pri nosečnicah opravljajo rutinski pregledi urina.

Članek je objavljen v Oni.

Vnetje mehurja

Simptomi cistitisa (vnetja mehurja) so pekoči občutki ob uriniranju, pogost občutek, da moramo urinirati, ob tem pa po navadi izločimo manjše količine urina, ta je lahko temnejši/moten in neprijetnega vonja, mogoče so bolečine v spodnjem delu trebuha. Diagnozo postavi zdravnik, po navadi z laboratorijsko analizo urina, v zapletenejših primerih pa se lahko opravi kultura prisotnih bakterij. Zdravimo ga z antibiotiki, pomembno je tudi pitje dovolj tekočine (priporočljiv je brusnični sok ali čaj), saj z večjo količino urina pomagamo telesu izplavljati bakterije iz sečil.

Cistitis medenih tednov

Vnetje sečnice in mehurja je pri ženskah pogostejše zaradi pogostih spolnih odnosov, kar imenujemo kar cistitis medenih tednov. Diagnostika in zdravljenje sta enaka, kot je opisano prej, poleg tega svetujemo vzdržnost, dokler simptomi ne izzvenijo.

Vnetje ledvic

Nevaren zaplet cistitisa je razširitev okužbe na ledvice, kar imenujemo pielonefritis. Simptomi so topa bolečina v ledvenem predelu, povišana telesna temperatura (po navadi nad 38 °C, lahko z mrzlico), slabo splošno počutje, lahko slabost in bruhanje. V hujših primerih urin ni samo moten in smrdeč, ampak oboleli urinira gnoj. Pielonefritis se zdravi z antibiotiki in obilno hidracijo, nemalokrat je potrebno bolnišnično zdravljenje.

Pozorno pri kroničnih bolnikih

Predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih in bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom se lahko kot posledica vnetja sečil pojavi urosepsa, ki lahko ogrozi življenje, prepoznamo pa jo (poleg prej opisanih simptomov, ki pa so lahko tudi odsotni) po hitrem dihanju, hitrem srčnem utripu, telesna temperatura je lahko zvišana ali znižana, mogoča sta zmedenost in splošno slabo stanje, v življenje ogrožajočem stadiju tudi znižan krvni tlak (septični šok). Pri vseh opisanih simptomih sta potrebna nujen pregled pri zdravniku in zdravljenje v bolnišnici. Pri starejših so lahko simptomi zelo neizraziti, zato moramo biti nanje posebno pozorni.

Ledvični kamni

Ledvični kamni najpogosteje nastanejo, ko določene snovi v urinu kristalizirajo zaradi povečane koncentracije. Lahko so zelo majhni (»pesek«) ali pa imajo nekaj centimetrov v premeru, redko so tako veliki, da tvorijo odlitek votlega sistema ledvice.

Kako jih prepoznamo? Po navadi se izločijo sami od sebe s tokom urina, večina med njimi ne povzroča nikakršnih težav. Večje težave nastanejo, če se kamen v sečilih zatakne oziroma jih poškoduje. Bolečine ob potovanju kamna skozi sečila so lahko mile in komaj prisotne ali pa tako hude, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Po navadi prihajajo v valovih (kar imenujemo ledvične kolike), med njimi navadno nikoli popolnoma ne izginejo, ampak se samo ublažijo, navadno se pomikajo iz ledvenega predela v predel sramnice (pri moških se lahko pojavi bolečina v skrotumu in pri ženskah v labiah), mogoča sta tudi slabost in bruhanje. Nekateri pacienti pravijo, da je bolečina zaradi ledvičnih kamnov ena najhujših mogočih bolečin. Če kamen poškoduje sluznico votlega dela sečil, se lahko urin zaradi krvi obarva rožnato ali rdeče.

Diagnostika in zdravljenje

Zdravnik postavi diagnozo z anamnezo, pregledom pacienta ter analizo urina, opravi lahko tudi slikanje (ultrazvok, rentgen ali CT). Sploh pri ponavljajočih se kamnih poskuša ugotoviti morebiten vzrok nastajanja, na primer določene presnovne bolezni, zaradi katerih je povečana koncentracija vzročnih mineralov v urinu. Tedaj predpiše prehranske omejitve in v določenih primerih tudi zdravila, splošna preventiva pa seveda pomeni dovolj tekočine, da se kristali čim prej izločijo iz telesa oziroma se ne koncentrirajo v sečilih.

Blažje primere ledvičnih kamnov lahko zdravimo doma (pitje veliko tekočin in hoja po stopnicah pomagajo izločiti kamen, seveda so primerne tudi protibolečinske tablete). Hujše primere zdravimo v bolnišnici, včasih je treba kamen odstraniti – kirurško, s posebnim instrumentom prek mehurja ali z razbijanjem s posebnimi valovi prek kože.

* Zala Dragonja, dr. med.





Deli s prijatelji