Predvsem opozarjajo na tisoč napak in prostorov za izboljšavo, ne glede na to, kako naš videz ocenjuje okolica. Dr. Metka Kuhar je knjigo o družbeni konstrukciji telesne samopodobe, V imenu lepote, napisala že leta 2004, a je še zmeraj aktualna. Obsedenost z videzom smo prignali do skrajnih meja, nihče pa ne pomisli, kakšno notranjost izraža plastična, umetna in od naravne lepote svetlobna leta oddaljena zunanjost.
Lepotne zapovedi se ves čas spreminjajo. Analiza idealov zahodne družbe razkrije, da je nekaj časa v modi deška postava ženske, spet drugič mora biti bujna. Ali lepotni ideali kažejo širše stanje v družbi?
Po mojih raziskavah povezujemo različne trende, predvsem zadnjih sto let, s številnimi družbenimi dejavniki. Moda nedoraslih deklet v 20. letih 20. stoletja je bila recimo odziv na prejšnje obdobje, ko so ženske nosile debele plasti oblačil, in je pomenila osvobajanje. Obenem so postala popularna mini krila, ki jih povezujejo z začetkom trenda vitkosti. Tega je spodbudilo še več drugih dejavnikov, kot so večja dosegljivost hrane, industrializacija in posledično manjša uporaba telesa ter standardizacija oblačil. Pojav deških deklet se ujema tudi s prvim valom feminizma, ki je ženskam prinesel več pravic. A znova se obrne proti ženskam z nerealnimi zahtevami po vitkosti. Čeprav je zanimivo, da je suhljata Twiggy postala model ravno v času, ko je na tržišče prišla kontracepcijska tabletka. Ob istem času, ko ženskam razširijo prostor delovanja, jih omejijo z drugim mehanizmom, obremenjenostjo s telesom. Posledično imajo manj časa za druge aktivnosti. Marilyn Monroe je postala popularna po vojni, ko je bil močan ideal gospodinje, postava je bila bolj namenjena reprodukciji. Menim, da vseeno ne gre zgolj za naključja.
Sodobni lepotni ideali se močno odmikajo od materinskosti, a hkrati izrazito poudarjajo obline in ženstvenost. Tako stojijo sredi konflikta med naravno željo po reprodukciji in kulturnim imperativom, ki seksualnost strogo ločuje od starševstva.
Morda je tudi trenutna koncepcija ženstvenosti le naša kulturna percepcija, da prsi na primer izražajo materinskost. Če pogledamo afriška plemena in starejše slikarije, tam ali takrat zajetne prsi niso bile simbol ženstvenosti, temveč so to označevali veliki, zaobljeni trebuhi, skorajda kot krogle. Če torej gledamo zgodovinsko in medkulturno, je zahodna kultura tista, ki je iz velikega oprsja naredila mit, lahko rečemo celo ideologijo. Na splošno lahko rečem, da pri razlagi videza telesnih idealov ni tako imenovane naravne osnove, iz katere bi te predstave lahko izvirale. Dejansko ni znanstvene podlage, da manjše prsi označujejo recimo manj mleka za dojenčka.
Vseeno obstajajo raziskave, ki potrjujejo, da je zaobljenost bokov povezana s plodnostjo in zdravjem dojenčka.
Zaobljenost naj bi bila povezana z večjo reproduktivnostjo, čeprav to razmerje med pasom in boki, ki naj bi po teh dognanjih veljalo, ustreza tako vitkim ženskam kot bolj močnim. A tudi tukaj upoštevajo velikost pasu in bokov, oprsje ni omenjeno. V to se nisem študijsko poglabljala, včasih trditve lahko izpadejo zelo znanstveno, a se nato izkažejo za neresnične.
Danes je v svetu lepote težko zgrešiti razvpite sestre Kardashian. S svojim videzom so dobrodošel odklon od dolgo vladajočega ideala visokih in vitkih blondink, a po drugi strani propagirajo izrazito izumetničen videz.
Pri njih je izrazito vse namenjeno razkazovanju, njihova telesa so hiperseksualizirana. Telo je izključno seksualni objekt. Vprašanje je, zakaj se je ta fenomen tako močno razširil, vsekakor je njihova globalna priljubljenost zelo zanimiva. V času se pojavljajo različni seksualni atributi, veliko zadnjico je do slave povzdignila že Jennifer Lopez pred desetletjem. Z Michelle Obama so postala pomembna atletska ramena, kot jih ima ona. Gre za trende, ki se potem bliskovito razširijo, a poganja jih isti mehanizem popredmetenja telesa.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V POVSEM SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KI VAS OD DANES ČAKA V NAJBLJIŽJI TRAFIKI. NANJO PA SE LAHKO NAROČITE TUDI NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 99.
