Izvira iz Srednje Amerike, kjer so ga uživali že pred 7000 leti. Zraste na drevesu, imenovanem avokadovec (Persea americana), ki obrodi šele po približno desetih letih. Plodovi ne dozorijo na drevesu, temveč kmalu po tem, ko še trdi in nezreli padejo na tla. V nasadih običajno naberejo sadeže takoj, ko dosežejo želeno velikost. Danes ga največ pridelajo v Republiki Južni Afriki, Braziliji, Peruju in Španiji, pri nas v trgovinah pa boste največkrat našli uvoženega iz Izraela.
V papirnato vrečko
Zrel sadež spoznamo po tem, da se lupina ob rahlem pritisku udre. Ne kupujmo prezrelih. Ti imajo plitve vdolbine in so že na dotik zelo mehki. Če je trd, bo pri sobni temperaturi dozorel v nekaj dneh. Proces pospešimo tako, da ga zavijemo v papirnato vrečko in položimo na radiator. V vrečko lahko zraven tesno zavijemo še banano ali jabolko in pustimo stati od dva do tri dni. Zreli avokado nato hranimo v hladilniku največ do enega tedna.
Razpolovimo ga po dolžini
Najhitreje ga pripravimo tako, da z nožem zarežemo ob koščici avokada, od enega do drugega konca. Polovici zavrtimo vsako v svojo smer in ju ločimo. Koščico, ki je ostala v eni polovici, odstranimo z žlico ali pa vanjo zapičimo konico noža in jo izvlecimo. Če je meso čvrsto, obrnemo polovici s prerezano stranjo navzdol in lupino odstranimo z nožem, lahko pa sredico preprosto postrgamo iz lupine z žlico oziroma jo z nožem izrežemo v obliki rezin. Postrgajmo vse meso na notranji strani olupka, tam je namreč največ hranil. Avokado takoj pokapamo z limonovim sokom, saj sadež hitro oksidira, zaradi česar porjavi.
Za obnavljanje kože
Velja za enega najbolj hranljivih sadežev. Bogat je z nenasičenimi maščobnimi kislinami in vsebuje veliko beljakovin, kalcija, folne kisline in vitamine iz skupine B ter vitamin E. Zmanjšuje nervozo in utrujenost, hkrati pa povečuje koncentracijo, aktivira obrambne mehanizme, povečuje odvajanje strupov in lajša prebavo. Priporoča se tistim, ki v svoji prehrani zmanjšujejo delež ogljikov hidratov in/ali beljakovin. Z uživanjem namreč povišamo vnos zdravih maščob in kalorij, ne povečujemo pa vnosa beljakovin in ogljikovih hidratov. Zanimivo je, da sadež vsebuje presenetljivo veliko maščobe. Veliko se uporablja tudi v kozmetiki. Pomaga pri obnavljanju in pomlajevanju kože. Avokadova olja povečajo kolagen v koži, ta zato postane bolj čvrsta in elastična.
Surov je najboljši
Najbolje je, da uživamo surovega. Za kuho ni najbolj primeren, saj vročina škoduje aromi in videzu, zato ga dodajamo jedem šele, ko so kuhane. Sadeže uporabljamo kot zelenjavo, primerni so za predjedi, kruhove namaze, solate in omake. Pa tudi okusne sladice lahko pripravimo iz njih. Odlično se podajo k ribam, rakom in perutnini. Običajno ga začinjamo le s soljo in sveže mletim poprom, lahko pa tudi z oljem in kisom ali pa kislo smetano.
Avokado dolgo ni bil najbolj cenjen, saj je veljalo, da je brez pravega okusa. Zato ga ponekod še danes imenujejo revežev zajtrk, drugje pa ga imajo za pravo kulinarično doživetje. To nam povedo že njegova druga imena kot npr. aligatorjeva hruška ali masleni sadež, ki nam nazorno opišejo njegovo obliko, sestavo in usnju podobno lupino.
Osvežilna sladica
Tokrat je prijateljica Maja pripravila osvežilno avokadovo kremo. Za dve osebi potrebujemo srednje velik avokado, 2 limoni in 5 žlic mletega sladkorja. Avokado olupimo in narežemo na kose. Zmešamo ga s paličnim mešalnikom, dodamo sok limon in sladkor ter znova zmešamo, da dobimo gosto zmes. Treba je opozoriti, da mora biti avokado čim bolj zrel, sicer naša sladica ne bo kremasta pa tudi okus ne bo najboljši.
