Sodoben človek si vsakdanjika skorajda ne more predstavljati brez računalnika in drugih primerkov napredne tehnologije, ki niso več le sredstvo za dosego cilja na delovnem mestu ali v šoli, temveč imajo pogosto ključno vlogo v prostem času. Ste se kdaj vprašali, ali so vaše računalniške navade v zdravih mejah ali so jo že prestopile in vas nezadržno potiskajo v zlorabo, morda celo odvisnost?
»Uporaba tehnologije predstavlja danes sestavni del življenja vseh nas,« Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. »Dela v službi si danes brez pomoči tehnologije skorajda ne moremo zamisliti, prav tako so zahteve izobraževanja s pomočjo tehnologije vedno večje. Seveda so računalniki prisotni tako pri šolskem delu kot tudi v prostem času naših otrok in mladostnikov.« Toda koliko je resnično smiselna uporaba informacijske tehnologije v osnovnošolskem sistemu, so ugotavljali avtorji nedavne raziskave pri Organizaciji za gospodarstvo in razvoj (OECD). Izsledki so namreč pokazali, da so šolniki po svetu mnogo preveč upov polagali v vključitev računalnikov v učni proces, kajti rezultati preverjanj znanja so pri tistih, ki so se zavezali tehnologiji, po večini slabši kakor pri tistih, ki sistema učenja niso spreminjali ali pa računalnike v sistem vključujejo le občasno. V raziskavi je sodelovalo sedemdeset držav, med tistimi, v katerih sta uporaba računalnika in medmrežja stalnica, so Avstralija, Nova Zelandija, Grčija, Švedska in Španija, glede doseganja znanja pa imajo skupni imenovalec: rezultati so pri nekaterih predmetih slabši kakor pred leti, pri drugih pa niso dosegli napredka. Po drugi strani so Južna Koreja, Japonska in Hongkong, kjer informacijsko tehnologijo vključujejo v sistem zelo postopoma in zmerno, v svetovnem vrhu po učnem uspehu. Avtorji raziskave rezultate preprosto pojasnjujejo: učenci, pri katerih so računalniki stalnica, so vajeni hitrih rešitev, iskanja bližnjic in celo prepisovanja nalog z medmrežja. Aktivno učenje s popolno vključitvijo možganov jim je tako rekoč neznanka, s tem pa se strinja tudi sogovornica: »Učenje z vidika možganov poteka danes tako, kot je v preteklosti, ne glede na to, da imamo zdaj polno različnih pripomočkov, ki nam lahko pri učenju pomagajo. Za samo učinkovitost učenja je pomembno, da smo v tem procesu čim bolj aktivni – ne samo da spremljamo in opazujemo informacije, ampak da jih med sabo primerjamo, povezujemo in s tem tudi spreminjamo in jih take vključujemo v lastni sistem informacij, ki nam pomaga, da si jih zapomnimo in po potrebi prikličemo iz spomina. Zaradi računalnikov so otroci in mladostniki prevečkrat pasivni– s pomočjo računalniških programov je preveč vse izdelano, dovršeno in otroci ne potrebujejo veliko lastne angažiranosti, da pridejo do določenega rezultata. Zato me rezultati raziskav, ki jih članek navaja, ne presenečajo. «
Odtujeni od družbe
Če nam tehnologija ne koristi, nam je skoraj zanesljivo ovira, vse prehitro pa vsakdanja uporaba računalnikov preraste v zlorabo ali celo v odvisnost, znakov pa nikakor ne gre zanemariti, poudarja Hudoklinova: »O zlorabi govorimo, ko pretirana uporaba računalnika vpliva na funkcioniranje otroka ali mladostnika v vsakdanjem življenju – ko vpliva na njegovo življenje tako, da ne zmore več opravljati čisto vsakdanjih in za razvoj pomembnih aktivnosti, na primer, umika se iz družbe vrstnikov, opušča telesno gibanje, pri nekaterih se spremenijo prehranske in higienske navade, trpi šolsko delo ipd.«
Predvsem mladostnike pa v sodobni družbi k zaslonom pogosto pritegnejo družabna omrežja – povsem nova sfera navezovanja stikov z zunanjim svetom in prijateljevanja. »Zagotovo predstavljajo socialna omrežja na spletu neki novi vidik socialnega življenja, ki ga do pred desetletjem nismo poznali. Ker je to relativno nov pojav, njegov dolgoročni vpliv težko ocenimo. Nedvomno je prisoten, pomembno pa je, da se zavedamo, da ne more nadomestiti druženja in odnosov v živo,« pojasnjuje strokovnjakinja, a opozarja, da je treba za prepogosto zatekanje v virtualni svet iskati vzroke drugje kakor v privlačnosti novodobne tehnologije: »Te spremembe niso posledica uporabe računalnikov – če so nekateri otroci res bolj odtujeni od družine, okolice, je pretirana uporaba računalnikov prej posledica takšnega stanja in ne vzrok. Vzroki takšnih težav ležijo v načinu življenja in razmišljanja odraslih in s tem povezanih vzgojnih vzorcev!« Prisotnost otroka in mladostnika na spletu pa prinaša še eno pomembno dimenzijo: izziv varovanja zasebnosti. Kot ocenjuje Hudoklinova, se otroci in mladostniki težav, ki jih prinašajo razkrivanje lastne identitete in osebnih podatkov na spletu, ne zavedajo, a posledice zlorab so lahko zelo hude in potisnejo v globoko stisko. »Predstavniki starejših generacij takšnih izzivov nismo bili deležni. Mladostniki sicer poznajo koncept zasebnosti, a so velikokrat premalo previdni pri njenem varovanju. Možnost zlorab zasebnosti je danes veliko večja, in to je največkrat problem.«
