Priljubljenost CBD narašča

Kanabidiol oziroma CBD je kanabinoid, snov, ki jo najdemo v žleznih laskih na površini konopljinih socvetij. V industrijski konoplji ga je malo (okrog 2 %), v raznih hibridnih sortah pa dosega koncentracije tudi do 20 %, pojasnjuje asist. dr. Eva Tavčar Benković, mag. farm. s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pridobivajo ga z različnimi postopki, od stiskanja rastlinske droge pod tlakom in ekstrakcij z različnimi topili do destilacij, ki jim sledijo dodatni postopki čiščenja, lahko vse do izolacije čistega CBD. Surovina mora biti vrhunska, ne sme preseči dovoljenih vsebnosti pesticidov in težkih kovin, biti mora ustrezne mikrobiološke kakovosti, predvsem pa brez plesni, ki se na konoplji zelo rada razraste. Zelo pomembni sta pravilno sušenje in skladiščenje. Znanstveniki z mnogo raziskavami potrjujejo učinkovitost kanabinoidov, tudi CBD, pri zdravljenju številnih bolezni. V nasprotju s THC, najbolj razvpitim kanabinoidom, CBD nima psihoaktivnih učinkov, kar dodatno vpliva na njegovo priljubljenost, pravi sogovornica. »CBD uživamo v obliki izvlečkov ali pa raztopljenega, na primer v oljih. Ker prehaja skozi kožo, je mogoča tudi uporaba mazil ali transdermalnih obližev. Izdelek mora biti kakovosten, vedeti moramo, kolikšno količino CBD vsebuje in da ne vsebuje zdravju škodljivih snovi.«

Razložila je, da je v svetu za enkrat dostopno eno zdravilo s CBD (ki ima seveda dovoljenje za promet), in sicer za zdravljenje multiple skleroze, kombinirano pa je s THC. »CBD je v slovenskih lekarnah od leta 2015 dostopen v obliki magistralnih pripravkov na zdravniški recept, kar pomeni, da zdravilo pripravijo za določenega uporabnika po predpisani recepturi. Večinoma naj bi se predpisoval predvsem v kombinaciji s THC, na primer za zdravljenje bolečine in multiple skleroze, samostojno pa pri epilepsiji. Strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, povzeto po Evropski agenciji za varnost hrane, ki je izšlo julija 2016, pravi, da se zaradi pomanjkanja študij o varnosti CBD ta sme nahajati tudi v izdelkih za uživanje, torej živilih in prehranskih dopolnilih iz industrijske konoplje, vendar le, če ne presega največjega dnevnega odmerka, to je dva miligrama. Ta količina na zdravje namreč nima pomembnega vpliva.« Drugače je pri ekstraktih oziroma koncentratih industrijske konoplje, poudarja dr. Eva Tavčar Benković: »Pred začetkom trženja je treba pridobiti odločbo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o razvrstitvi oziroma opredelitvi izdelka.« Zanimivo je, dodaja, da »baza kozmetičnih surovin Evropske komisije, Cosing, CBD navaja v svojem seznamu surovin, ki so dovoljene za kozmetično uporabo. Še bolj zanimivo pa je, da CBD dobro prehaja skozi kožo, kozmetične surovine pa naj ne bi. Mnogi ponudniki CBD kot kozmetični izdelek prodajajo v jedilnem olju, uporabniki pa ga, namesto da bi ga mazali na kožo, uživajo.«

Kako deluje?

Izdelki s CBD torej spadajo tako med kozmetične proizvode, živila oziroma prehranska dopolnila kot med zdravila. »Glede na namen uporabe jih lahko proizvajajo podjetja z ustrezno registracijo in dovoljenji. Za opredelitev vrste izdelka je zelo pomembno navajanje trditev – zdravilne učinke je dovoljeno navajati le na zdravilih.« V nasprotju z zdravili so prehranska dopolnila obravnavana kot živila, kozmetika pa ima svojo regulacijo, je še pojasnila sogovornica. »Za prehranska dopolnila odgovarja proizvajalec, nadzor nad njimi pa je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS, vendar vsakega izdelka pred prihodom na trg ne vzamejo pod drobnogled. Seveda ne moremo reči, da proizvajalcem ne gre zaupati, a z raziskavami in dokumentacijo podprto kakovost in varnost v najstrožjem pomenu lahko pričakujemo le od zdravil. Sicer pa se lahko o ustreznosti izdelkov deloma prepričate tudi sami tako, da jih pošljete na laboratorijska testiranja, ki jih izvajamo tudi pri nas na fakulteti.«

CBD se v telesu veže na kanabinoidne receptorje v tkivih, zato ima številne vplive na telo, med drugim, povedano zelo poenostavljeno, preprečuje vnetja in krče živčevja. V kozmetiki je uradno priznan kot antioksidant, sredstvo proti kožni bolezni seboreji, za zaščito, mehčanje in glajenje kože, povzema sogovornica. O CBD še ne vemo vsega, zato se z njegovim proučevanjem intenzivno ukvarja veliko znanstvenikov po svetu. »Nabor kliničnih raziskav kanabinoidov je trenutno verjetno eden najhitreje rastočih. Osredotočajo se zlasti na številne bolezni centralnega živčnega sistema. Klinično učinkovitost CBD kot samostojne učinkovine ugotavljajo pri različnih oblikah epilepsije, tresavici (na primer pri parkinsonovi bolezni), anksioznosti, psihozah, shizofreniji, obporodni hipoksiji (dihalna stiska pri novorojenčku), avtističnih motnjah, zdravljenju odvisnosti od opiatov, amfetaminov, kokaina in konoplje, bolečini, sindromu Sturge Weber, tumorjih, kronovi bolezni in ulceroznemu kolitisu, sindromu razdražljivega črevesja in drugih boleznih in sindromih. Še več je raziskav, ki proučujejo CBD v kombinaciji s THC.«

Kliničnih raziskav, na podlagi katerih bi bili lahko prepričani o učinkovitosti in varnosti CBD kot samostojne učinkovine in bi zato poznali tudi optimalno odmerjanje, še ni dovolj. »Bolje bo, ko bo registrirano prvo zdravilo, ki bo vsebovalo le CBD. Kaže, da ga bo neko tuje farmacevtsko podjetje registriralo v kratkem, a ne v Sloveniji.«