Znanstveniki se vedno bolj posvečajo odkrivanju, kaj vse je še zapisano v genih in se z njimi prenaša na potomce, saj postaja vedno bolj jasno, da od staršev podedujemo veliko več kot barvo oči in las, predvsem vzorce, navade in prepričanja, ki so vkoreninjena na rodbinskem drevesu. Raziskovalci odkrivajo, da ne velja le pregovor, da si, kar ješ, ampak si tudi vse tisto, kar jedo tvoji starši, celo kar so jedli tvoji stari starši. Ko so namreč proučevali vpliv predelane hrane na razvoj avtoimunskih bolezni, so potrdili tudi genetsko povezavo med prehranjevalnimi vzorci prednikov, ki se prenesejo na nas, ne da bi lahko sami kakor koli vplivali na to, in predispozicijami za razvoj bolezni.
Že ena generacija jedcev hitre prehrane lahko prenese na potomce prebavne motnje in debelost. Še več, odkrili so, da lahko očetova prehrana in teža ob spočetju otroka dokazano povečata tveganje za razvoj diabetesa pri otroku. Na laboratorijskih miših so potrdili tudi, da se človekove nezdrave prehranjevalne navade zapišejo v majceno molekulo, ki se prek sperme lahko prenese na potomce. Prav tako se na otroka in celo na vnuke prenese zapis o drugih nezdravih življenjskih razvadah in stanjih, na primer če je oče kadilec, odvisnik, alkoholik ali pod velikim stresom. Vse to torej upoštevajte, če načrtujete potomstvo.
