Srce povprečnega odraslega človeka utripne približno 101.000 na dan, v 65 letih, kolikor je povprečna življenjska doba svetovnega prebivalstva, je to 3-bilijonkrat in prečrpa 400 milijonov litrov krvi. Srce športnika pa v minuti prečrpa 25 litrov krvi.
Človeška usta proizvedejo približno liter sline dnevno, povprečen človek vdihne približno 23.000 na dan, kihniti z odprtimi očmi pa je nemogoče. Človek v povprečju kihne s hitrostjo 150 kilometrov na uro. Medtem se za trenutek ustavijo vse življenjske funkcije, tudi bitje srca.
Povprečen Zemljan je kar 10 centimetrov višji, kot so bili njegovi predniki pred 150 leti.
V naši glavi je 22 kosti. Prav glava je pri novorojenčkih najtežji del telesa, saj obsega kar četrtino njegove teže.
Velikost oči od rojstva do smrti ostane enaka, najhitreje pa se v našem telesu odzivajo tiste mišice, ki nadzorujejo njihovo utripanje. Od dve do šest let raste las, preden ga telo nadomesti z novim, ženske pa jih dnevno izgubijo več (70) kot moški (40).
Nohti na rokah rastejo štirikrat hitreje kot na nogah, najhitreje pa raste tisti na sredincu. Na svetu je le 13 odstotkov levičarjev.
Brez hrane lahko človek zdrži tudi mesec dni, brez vode samo en teden. Voda je za naš organizem bistvenega pomena, saj sestavlja kar dve tretjini našega telesa. V krvi je vode 92 odstotkov, v možganih 75 in prav tolikšen odstotek življenjske tekočine sestavlja tudi mišice.
Naš največji notranji organ so jetra, zunanji pa koža. Še malce o dolžini: če bi lahko v vrvico povezali ves človekov DNK, bi je imeli dovolj, da bi 6000-krat prišli do Meseca. Vseh žil in kapilar pa je pri povprečnem odraslem človeku kar 150.000 kilometrov. Le 10.000 bi jih še potrebovali, da bi po ekvatorju z njimi štirikrat obkrožili Zemljo.
