Pomembno je, kaj damo na kožo

Avtorji so na 900 strani obsežno delo Sodobna kozmetika – Sestavine naravnega izvora zelo ponosni. Upravičeno, saj je v 26 poglavjih opisanih več kot tisoč kozmetičnih sestavin, od tega jih je 800 predstavljenih zelo podrobno. Z vsebinskega vidika je knjiga popolna novost ne le v slovenskem, ampak tudi veliko širšem prostoru, saj tako celovitega opisa kozmetičnih sestavin naravnega izvora in naravne kozmetike na svetovni ravni trenutno ni, je povedala doc. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., ena od urednikov in avtorjev knjige. Pri nastanku besedil je sodelovalo deset domačih piscev in ena tuja avtorica. Vsi so farmacevti in strokovnjaki na področju kozmetologije ali zdravilnih rastlin. Med njimi je devet doktorjev znanosti (pet jih predava na fakulteti za farmacijo). Zakaj so se odločili tako podrobno obdelati to področje, so lepo predstavili že v uvodniku, kjer so med drugim zapisali, da ideali sodobne družbe vse bolj stremijo k naravnemu in da je kozmetika le eno izmed področij, kjer je ta težnja močno vidna. »Ne kaže pa se le v naraščanju uporabnikov naravne kozmetike, ampak tudi v širšem zavedanju oziroma odnosu, ki ga imamo do narave kot posamezniki in kot družba. S knjigo želimo zgraditi in uveljaviti koncept sodobne kozmetike, ki izhaja iz teh vrednot.«

Posamezne kozmetične sestavine (med bolj znanimi so npr. klorofil, vitamini, med, mentol, kofein, etanol, progesteron, marelično olje, mangovo maslo, eterično olje ilanga) so opisane enotno in pregledno. Ključni in tudi za laike najbolj zanimivi so opisi lastnosti, delovanja in uporabe posameznih sestavin. Zbrani so tako podatki o tradicionalni in sodobni uporabi kot izsledki znanstvenih raziskav, prav tako opozorila in možna tveganja pri uporabi, je povedala sogovornica. »Zaradi svoje znanstveno-uporabne vrednosti je knjiga namenjena farmacevtom, zdravnikom in študentom farmacevtsko-medicinskih smeri, zagotovo pa bo odlično sprejeta tudi v najširšem krogu uporabnikov kozmetike, zlasti naravne.« Poleg uporabnega znanja je privlačna zaradi bogatega slikovnega gradiva, prebiranje pa še dodatno popestri več kot 800 zanimivosti, ki nas pogosto navdušijo in presenetijo. Ste vedeli, recimo, da je seme marelice strupeno? Ali da je eterično olje prave kamilice temno modro?

Slabosti in prednosti

Da ni vseeno, kaj nanašamo na naša dva najpomembnejša kvadratna metra življenja, kot so kožo poimenovali v knjigi, se zaveda že veliko ljudi, zato jih vedno več posega po naravni kozmetiki, v Evropi zlasti v Avstriji in Nemčiji. Rastlinske sestavine v kozmetiki so priljubljene zato, ker na kožo ne želimo nanašati umetnih (sinteznih) snovi, pa tudi zaradi tradicije in njihove dokaj varne uporabe. Vendar, poudarjajo strokovnjaki, kar je naravno, ni vedno tudi nujno boljše. »Čeprav ima veliko naravnih sestavin dokazane fiziološke ali zdravilne učinke, je posploševanje koncepta, da so naravne sestavine boljše za kožo že samo zato, ker izhajajo iz narave, brez znanstvene osnove.« Sestava in kakovost rastlinskih sestavin sta pogosto zelo spremenljivi in odvisni od vrste rastline, časa nabiranja, dozorelosti, podnebnih razmer in tal, v katerih je zrastla. »Sestavine rastlinskega izvora z enako vlogo kot sintezne spojine so lahko manj kakovostne, saj ne moremo vedno natančno vedeti, kaj vse se je dogajalo med nabiranjem, spravilom in sušenjem rastline, postopki ekstrakcije in shranjevanjem. Težava je lahko tudi manj natančna analitika zaradi pomanjkanja referenčnih spojin (standardov), saj so aktivne sestavine v naravnih zmeseh pogosto neznane. Seveda pa imajo kozmetični izdelki z rastlinskimi sestavinami tudi številne prednosti. Sinteznih imitacij zaradi bistveno manjše kompleksnosti njihove sestave navadno ne moremo primerjati z rastlinskimi izvlečki. Značilen primer zapletenih zmesi so eterična olja, kjer imamo pogosto primere sinergističnega delovanja posameznih spojin, ki je rezultat naravnega izbora skozi tisočletja. Njihovo sestavo je praktično nemogoče umetno ponoviti.«

Ker področje naravne kozmetike v Evropski uniji ni zakonsko urejeno in torej nimamo enotnih kriterijev za pridobitev oznake naravno, pogosto prihaja do zavajajočega oglaševanja. In še o izrazih: bio, eko(loško) in organsko imajo isti pomen – v primeru kozmetike pomenijo kozmetične sestavine naravnega izvora, ki so jih pridobili iz ekološko pridelanih rastlin in predelali brez uporabe kemičnih snovi. Pravilen in uraden slovenski izraz je ekološko, a ni najbolj priljubljen. »Naravna kozmetika je alternativa klasičnim kozmetičnim izdelkom, v katerih navadno prevladujejo polsintezne in sintezne sestavine. Glede na smernice Sveta Evrope med naravno kozmetiko spadajo tisti izdelki, ki vsebujejo naravne sestavine rastlinskega, mineralnega ali živalskega izvora in jih pridobivamo izključno s fizikalnimi, z mikrobiološkimi in encimskimi metodami. Izjema so nekatere dišave in konzervansi.« Še korak dlje, pojasnjujejo v knjigi (ta bo za zdaj dostopna le na www.sodobna-kozmetika.si), je ekološka kozmetika – po definicijah proizvajalcev je celoten proces od vzgoje rastlin do pridobivanja kozmetičnih sestavin popolnoma naraven.