S ČLOVEKA NA ČLOVEKA

Pnevmokoki napadajo vse

Objavljeno 20. november 2017 14.45 | Posodobljeno 20. november 2017 14.45 | Piše: Urša Splichal

So v žrelu zdravih nosilcev, med ljudmi pa se prenaša pri tesnih stikih s kužnimi kapljicami. Pnevmokok je povzročitelj vnetja srednjega ušesa, tudi pljučnice in invazivne okužbe, ki se lahko konča s smrtjo.

Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna okužba pri otrocih. FOTO: Getty Images

Pnevmokoki povzročajo različne bolezni, najtežji potek imajo sepsa, meningitis in bakteriemična pljučnica. Slednji in njenemu preprečevanju je bil posvečen letošnji 12. november, ki je bil razglašen za svetovni dan pljučnice.

Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae oziroma krajše pnevmokok. Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, od katerih lahko večina povzroča bolezni. Bakterija povzroča invazivne in neinvazivne okužbe, najpogostejše invazivne pnevmokokne okužbe so bakteriemična pljučnica, meningitis in sepsa, med neinvazivnimi je najpogostejše akutno vnetje srednjega ušesa.

S cepljenjem nad okužbo

Pnevmokoke pogosto najdemo v nosno-žrelnem prostoru zdravih ljudi. Bacilonosci so pogosteje majhni otroci. Prenašajo se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in kihanju. Ljudje se okužijo ob stiku z bolnikom ali z zdravim bacilonoscem. Ob ugodnih razmerah, kot so zmanjšana odpornost ali okvara sluznice, ki je posledica predhodne virusne okužbe, se pnevmokok lahko razširi iz nosno-žrelnega prostora v različne predele telesa. "Bolezni, povzročene s pnevmokoki, zdravimo z antibiotiki. Pravočasno začeto zdravljenje je običajno uspešno, vendar narašča delež proti antibiotikom odpornih pnevmokokov. Ker se delež pnevmokokov, ki so odporni, povečuje, postaja preprečevanje teh okužb vse bolj pomembno," je povedal prof. dr. Franc Strle, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Zaradi okužb lahko zboli kdor koli, največje tveganje pa je pri majhnih otrocih, starejši od 65 let, zlasti če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki oziroma imajo nevro-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo. Visoko tveganje imajo tudi alkoholiki in kadilci. Zato v Slovenskem društvu za boj proti nalezljivim boleznim za varovanje zdravja starejših priporočajo cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam. "Za vse te osebe je cepljenje še posebno priporočljivo. Žal je samoplačniško. Zadostuje enkratno cepljenje. Neželeni učinki so običajno lokalni in hitro izzvenijo," je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., NIJZ, območna enota Celje, predsednica Slovenskega društva za boj proti nalezljivim boleznim.

Tri cepiva

Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (torej brezplačnega) so upravičeni bolniki po presaditvi kostnega mozga, ljudje brez vranice, okuženi z virusom HIV, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom, ki so na imunosupresivnem zdravljenju, jih obsevajo, imajo hudo imunsko pomanjkljivost, so onkološki ali hematološki bolniki, so jim presadili čvrste organe in imajo likvor fistulo oziroma polžev vsadek.

V Sloveniji so registrirana tri pnevmokokna cepiva: 23-valentno polisaharidno (PPV23) in dve konjugirani, 10 in 13-valentno (PCV10 in PCV13). "Valentnost cepiva pomeni, proti koliko različnim najpogostejšim serotipom (vrstam) pnevmokokov cepivo ščiti, saj obstaja več kot 90 različnih tipov pnevmokokov.

Polisaharidno cepivo ščiti pred 23 tipi pnevmokokov, vendar je zaščita, ki jo ponuja, v primerjavi s konjugiranim cepivom slabša," je razložil asist. Zoran Simonović, dr. med., NIJZ, območna enota Maribor. Polisaharidno cepivo nudi zaščito proti invazivnim pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča 23 najpogostejših serotipov in se uporablja pri otrocih, starejših od dveh let in pri odraslih; 10-valentno konjugirano cepivo se uporablja za cepljenje otrok do petih let, ščiti pred desetimi pnevmokoknimi serotipi, namenjeno je preprečevanju invazivnih bolezni, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih in otrocih do petega leta starosti; 13-valentno konjugirano cepivo ščiti pred trinajstimi pnevmokoknimi serotipi, cepivo je namenjeno preprečevanju invazivnih pnevmokoknih okužb, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih, ter preprečevanju invazivnih pnevmokoknih okužb in pljučnic, ki jih ta bakterija povzroča pri odraslih.

Preprečimo smrti

Breme pnevmokoknih okužb, tako invazivnih kot neinvazivnih, je v Sloveniji veliko. Pri starejših gre največkrat za pljučnico z bakteriemijo. V slovenske bolnišnice je zaradi pljučnic vsako leto sprejetih približno 6000 bolnikov, največ med njimi je starejših od 65 let, ki so pogosto kronični.

Pnevmokokne okužbe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih, mlajših od pet let, ter pri starejših (65 let in več). Največ jih je pri otrocih, starih eno leto, in sicer pri enem na tisoč otrok na leto. V drugih starostnih skupinah so redkejše. V Sloveniji je leta 2012 zaradi invazivnih okužb umrlo devet ljudi.

Pri nas je pogostost invazivnih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku stopnja okužb zelo znižala. Leta 2015 smo začeli sistematično prostovoljno cepljenje dojenčkov proti tovrstnim okužbam, saj se Slovenija glede pojavnosti pri malih otrocih uvršča med države z največjim bremenom teh bolezni.


Bolezni

Pnevmokok lahko povzroči vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis).
Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna okužba pri otrocih. Kaže se z bolečino v ušesu, pordelim in napetim bobničem, lahko izcedkom iz ušesa in povišano telesno temperaturo, pri dojenčkih lahko tudi z razdražljivostjo in drisko.

Pnevmokokna pljučnica se lahko pojavi od enega do tri dni po okužbi; začne se nenadoma, kaže se z mrzlico, povišano telesno temperaturo, kašljem z rumenim gnojnim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu, težkim in/ali pospešenim dihanjem, povišanim utripom srca in oslabelostjo. Smrtnost je od pet- do sedemodstotna, pri starejših lahko več kot 50-odstotna.

Bakteriemija je okužba krvi, ki se pri štirih od 100 otrok konča s smrtjo; smrtnost je višja pri starejših osebah.
Za pnevmokokni meningitis so značilni glavobol, utrujenost, bruhanje, razdražljivost, povišana telesna temperatura, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma; smrtnost bolnikov je okrog 10-odstotna, pri preživelih so pogoste nevrološke posledice.

 





Deli s prijatelji