Pestrost rastlinskega mleka

Kravje mleko lahko nadomestimo z mlekom rastlinskega izvora: riževim in ovsenim, mlekom iz oreščkov (mandljev ali lešnikov), orehov ter stročnic (soje). Če so ti pridelani organsko, imajo številne prednosti, so hranljivejši in imajo večjo energetsko vrednost.

Riževo mleko

Riževo mleko naj bi nas najbolj obvarovalo pred alergijskimi reakcijami, sicer pa vsebuje številne kompleksne ogljikove hidrate ter je brez nasičenih maščob, glutena in holesterola. Ima podoben okus kot materino, zato je ljubo otrokom. Priporočljivo ga je uživati predvsem zjutraj in morda pred vadbo, saj da telesu energijo, je dokaj kalorično.

Ovseno mleko

Odlično je za urejanje prebave in nam daje občutek sitosti, hkrati pa je najboljši nadomestek kravjega. Polno je beljakovin, aminokislin, vitaminov in mineralov. Znižuje raven holesterola in zmanjšuje možnost obolevanja za boleznimi krvožilnega sistema. Priporočljivo je pri težavah s ščitnico, povišanim holesterolom, osteopenijo ali osteoporozo ter pri artritisu.

Mleko iz soje

Je bogat vir beljakovin, ogljikovih hidratov in kakovostnih maščob. A pri uživanju sojinega mleka je potrebna zmernost. Znano je, da je soja fitoestrogen, ki v telesu spodbuja nastajanje estrogena. To pa lahko vodi v številne zdravstvene težave, od prezgodnje menstruacije, kopičenja maščob, nečiste kože do še hujših hormonskih neravnovesij.

Mandljevo mleko

Najbližje okusu materinega mleka je mandljevo, ki ima tudi idealno razmerje med sladkorji in beljakovinami. Priporočljivo je za dobro počutje, saj pomaga pri tesnobi, depresiji in pomanjkanju energije. Poleg tega je nizkokalorično.