Jetra so osrednji organ presnove alkohola, hormonov in zdravil. Hranilne in potencialno strupene snovi, ki se resorbirajo iz prebavne cevi, morajo skozi jetra, preden dosežejo tarčna tkiva. Veliko teh snovi se v jetrih razgradi, zato so najpomembnejši detoksikacijski organ v telesu. Toda niso vsemogoča, čeprav imajo veliko sposobnost regeneracije, opozarja mag. Srečko Štepec, dr. med., specialist gastroenterologije, iz Medicinskega centra Barsos: »Po številnih akutnih obolenjih se strukturno in funkcionalno popolnoma obnovijo. Pri kroničnih vnetnih procesih ali stalni izpostavljenosti strupenim snovem, kot so alkohol, zdravila, jetrne celice propadajo. Sledi brazgotinjenje z razvojem ciroze, ki je končna stopnja kroničnih jetrnih obolenj. Ob propadu celic nastajajo regenerati jetrnega tkiva, s katerim jetra dolgo kompenzirajo svojo funkcijo. Govorimo o kompenzirani jetrni cirozi, ki nima specifičnih kliničnih znakov, najpogostejša je kronična utrujenost. Šele pozneje se klinično izrazi nezadostna funkcija jeter. Zanjo so značilni očitni klinični znaki, kot so zlatenica, nabiranje proste tekočine v trebuhu, otekanje v noge, izguba mišične mase, nagnjenost k okužbam, motnje koncentracije in spomina. Tako je zmotno mišljenje, da so jetra vsemogoča v svojem obnavljanju.«
Alkohol je velika grožnja
Pogosto jih zanemarjamo z nezdravim življenjskim slogom, tudi s čezmernim uživanjem alkohola, ugotavlja sogovornik: »Alkohol je pri nas in v zahodnem razvitem svetu najpogostejši vzrok kronične jetrne bolezni in eden najpogostejših vzrokov smrtnosti pri odraslih med 20. in 70. letom življenja. Vsi alkoholiki ne razvijejo jetrne bolezni. Le pri 10 odstotkih nastane jetrna ciroza, ki je na osmem mestu po vzroku smrti v Sloveniji. Mehanizem za predispozicijo za razvoj ciroze pri alkoholikih ni v celoti poznan, pomemben vpliv imajo tudi genski dejavniki. Visoko tveganje pri moškem pomeni vsakodnevno uživanje več kot 80 gramov alkohola, pri ženski pa več kot 40 gramov.«
Cirozo lahko povzročijo še številne avtoimunske, jetrno-žilne in prirojene jetrne bolezni. Potek bolezni je odvisen od vzroka in možnosti zdravljenja, pravi sogovornik: »Bolezen obstane na določeni stopnji, če bolnik preneha piti alkohol ali če z vedno bolj uspešnimi zdravili pozdravimo kronično virusno okužbo z virusom hepatitisa B ali C. V prihodnosti stopa v ospredje nealkoholna zamaščenost jeter kot vzrok ciroze. Vedno ostane nevarnost razvoja jetrnoceličnega raka, ki je na svetu in pri nas na šestem mestu po pogostnosti ter na tretjem mestu po vzroku smrti zaradi raka. Končno odpoved jeter iz različnih vzrokov uspešno rešujemo s presaditvijo. V Sloveniji je bila prva presaditev opravljena leta 1995, redni transplantacijski program je stekel 1998. Do konca leta 2016 je bilo opravljenih 283 presaditev.«
Zdravo življenje
Pojavnost nealkoholne maščobne jetrne bolezni je največja med 40. in 65. letom, najraje spremlja debelost (v 57 odstotkih) ter sladkorno bolezen (v 70 odstotkih), poudarja mag. Štepec. Jetra lahko prizadenejo tudi virusi, najpogostejši sta okužbi z virusom hepatitisa B in C: »Na svetu je več kot 360 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom B in več kot 150 milijonov z virusom C. V Sloveniji se vsako leto okuži od 100 do 200 ljudi z virusom B. Po podatkih Zavoda za transfuzijsko medicino je pri nas z virusom C okužen odstotek prebivalcev. V predelih z nizko prevalenco se okužba najpogosteje prenaša predvsem s spolnimi stiki, med homoseksualci in med intravenoznimi uživalci drog.«
Da bi nam jetra dolgo in dobro služila, je ključen zdrav življenjski slog, poudarja mag. Štepec: »Zmanjšani fizični aktivnosti je velikokrat pridružena preobilna in nezdrava prehrana s posledično debelostjo. To vodi v razvoj presnovnega sindroma, v sklopu katerega so prizadeta tudi jetra, torej kot nealkoholna zamaščenost, ki v določenem odstotku privede tudi do ciroze. Izogibati se moramo čezmernemu uživanju hrane, predvsem nasičenih maščob. Priporočeno je uživanje več antioksidantov in manj hrane z visokim glikemičnim indeksom. Skrbeti moramo za redno fizično aktivnost in vzdrževanje normalne telesne teže. Uživanje alkohola je dovoljeno, vendar le v količinah, ki ne prekoračijo praga škodljivosti za jetra. Izogibati se moramo rizičnim spolnim odnosom.«
Pomembni so tudi preventivni zdravniški pregledi, ki zajemajo jetrne teste, in cepljenje: »Številne kronične jetrne bolezni, vključno s cirozo, ne kažejo očitnih znakov, povišane vrednosti jetrnih encimov so edini kazalnik bolezni. Ne smemo pozabiti, da je cepljenje proti virusu B zelo učinkovito in varno. Pri nas je vključeno v obvezni redni program cepljenja otrok, ki se mu starši ne bi smeli izogibati!«