Včasih se velika potreba res pojavi ob povsem neprimernem času. In tedaj nam ne preostane drugega kot blato zadržati. A to ne prinaša le neprijetnih občutkov, temveč tudi resne posledice za zdravje. »Zadrževanje blata nikoli ni najboljša ideja,« svari Niket Sonpal, klinični profesor iz New Yorka, in podrobno pojasnjuje, kaj se v resnici dogaja tedaj, ko preslišimo opozorila organizma.
Ko se potreba pojavi
Kadar se v rektumu pojavi potreba po odvajanju blata, je treba poslušati telo. Kdaj se to zgodi, je odvisno od posameznika. Pri nekaterih takoj po obroku, pri drugih po jutranji kavi, pri tretjih po telesni dejavnosti. Konec koncev čas ni pomemben, pomembno je čim prej izprazniti črevo.
Po dveh urah
Če te možnosti resnično ni ali opozorilo telesa namerno preslišite in blato zadržite, si morate priznati, da je to dokajšen napor. V prvih nekaj urah po nastanku potrebe je pritisk vse močnejši, pri nekaterih se pojavijo krči, občutek napihnjenosti ali vetrovi. Pri vseh je potreba vse izrazitejša.
Po šestih urah
Vaše telo se bo sčasoma sprijaznilo z odvečnim tovorom, kar nikakor ni dobro. V tolikšnem času bo potreba praviloma popustila, a to ne pomeni, da je blato čudežno izginilo, temveč postajate zaprti.
Po 12 urah
Najbrž boste opazili povečan trebuh, ki ga kljub trudu ne boste mogli zravnati. Dlje ko blato ostaja v črevesju, trše postaja in naslednji obisk stranišča bo izjemno neprijeten. Morda boste občutili bolečino med odvajanjem, s krvjo v blatu, celo ranicami in hemoroidi. Če boste seveda blato pogosto zadrževali.
»Nisem še slišal, da bi kdo zaradi odlašanja z veliko potrebo izgubil življenje, a kadar to početje pride v navado, vodi v zaprtje, saj se blato strdi in postane trdo kot skala,« opozarja Sonpal. V končni fazi so edina rešitev odvajala ali celo bolj drastični in toliko bolj neprijetni ukrepi.
Ko vam torej telo sporoči, da je čas za veliko potrebo, ga ubogajte. Če v danem trenutku to res ni mogoče, pa naj bo v naslednjih nekaj urah iskanje stranišča vaša prioriteta.
