Po nenadni ohladitvi vremena, ki smo ji priča v teh dneh, običajno sledi povečanje okužb z respiratornimi virusi, predvsem respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Z RSV se sicer v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov).
Čeprav okužbe z respiratornimi virusi večinoma minejo brez posebnosti, pa pri bolj ogroženih skupinah lahko povzročijo nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so tako dojenčki in majhni otroci, pri katerih lahko poleg prehlada povzročijo resnejša obolenja dihal.
Da okužb z RSV ne gre jemati zlahka, kaže tudi klinična praksa v Sloveniji, sporočajo iz sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM). Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, namestnik predstojnice Klinike za pediatrijo UKC Maribor, je opravil raziskavo med 278 predšolskimi otroki, ki so bili zaradi okužbe spodnjih dihal hospitalizirani na kliniki v letih 2012 in 2013. Ugotovil je, da sta respiratorni sincicijski virus in koronavirus pogosteje povezana s prisotnostjo pljučnice. Pri okužbah z RSV pa je v primerjavi z drugimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika.
| Med zaščitnimi dejavniki je zelo pomembno dojenje – priporočeno je izključno do 4. meseca, delno do 6. meseca – in cepljenja, tako otrok kot tudi nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom. |
Nikakor ne drži, da smo po prebolevanju varni
Po podatkih prof. dr. Miroslava Petrovca, predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se lahko zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, denimo RSV, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi zmanjkalo. Razlog za to je, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo. Respiratorni virusi torej niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo.
Delujmo preventivno!
Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije, poudarja pomen ustreznih preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov v zimskem času in tako, da so denimo starejši sorojenci v prvem letu v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne pozneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Veliko pa lahko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku ter zdrava in uravnotežena prehrana.
