Človeško telo je sestavljeno iz približno dvesto kosti, med njimi so tudi sklepi. Znano je, da sklep prenese petkratno obremenitev naše teže. Znano je tudi, da so sklepi, zlasti kolena, komolci in hrbtenica, vsak dan izpostavljeni najrazličnejšim obremenitvam, kot so mehanski napori, nepravilni gibi ter vnetni procesi, pa tudi starostnim težavam. Vse več težav s sklepi je vsekakor treba pripisati daljšanju življenjske dobe, verjetno pa je zanje krivo tudi premalo telesne aktivnosti, pravijo strokovnjaki: vse več časa presedimo, se vozimo z avtomobili, tudi z dvigali, hkrati smo na splošno bolj obremenjeni v vsakodnevnem življenju.
Brez dvoma postajamo z leti bolj dovzetni za težave s sklepi, a nekatera obolenja z okvaro hrustanca je zaznati tudi med odraščanjem. Precej pogosta so obolenja kolena na pogačici, že pri 30 letih skoraj ni človeka, ki tam ne bi imel sprememb. S staranjem je več poškodb kolen, več poškodb sklepov, ki lahko povzročajo dodatne okvare v sklepih, pa tudi vnetja sklepov zaradi najrazličnejših vzrokov.
Natančnega podatka, koliko ljudi ima težave s sklepi in koliko se jih zaradi tega zdravi, pri nas ni, je pa znan podatek, da okoli 65 odstotkov ljudi prej ali slej poišče pomoč zdravnika zaradi težav s sklepi, predvsem bolečin v hrbtenici ali križu.
Prevelika teža pospeši okvaro
Med najpogostejše okvare sklepov spada artroza, ki je stara toliko, kot je star človeški rod. Gre za degenerativno bolezen zgornjih in spodnjih udov, ki se pojavlja v sklepih. Zanjo so značilni izginjanje sklepnega hrustanca, osteoskleroza in tvorba koščenih izrastkov na robovih sklepnih teles. Zaradi tega se pojavi deformacija sklepa. Artroza se pojavlja enako pri ženskah in moških.
Po nekaterih podatkih ima skoraj 20 odstotkov ljudi degenerativne bolezni kolena. To je najpogosteje prizadeto, sledijo kolk, stopalo in skočni sklep. Dejavniki, ki vplivajo na bolezen, so motnje hormonskega ravnovesja, dedna nagnjenost in zunanji dejavniki. Poleg premalo gibanja je tudi prevelika telesna teža ena izmed pomembnih dejavnikov tveganja za razvoj artroze pa tudi za bolečine v hrbtenici.
Čezmerno sedenje v službi za računalnikom negativno vpliva na prehrano hrustanca. Ta se namreč prehranjuje brez krvnih žil, zato je potrebno stalno gibanje, da dobi hrustanec dovolj snovi, ki jih potrebuje za nemoteno opravljanje funkcije. Zato ortopedi svetujejo, da se nenehno gibamo. Tako bomo imeli dvojno korist: ohranili bomo primerno telesno težo ali jo zmanjšali, če smo predebeli, hkrati pa nahranili sklepe, da ne bo hujših okvar. Vsekakor je zmerno gibanje tudi v starosti nujno, pravijo.
Zdravljenje bolečin
Načini zdravljenja sklepnih obolenj so odvisni od obolenja. Največkrat je zdravljenje konservativno, pri hujših okvarah pa so potrebni tudi operativni posegi, ko opravijo endoprotezo sklepov. Zdravniki priporočajo, da pri oteklinah in hujših bolečinah v sklepih pred samozdravljenjem obiščemo zdravnika. Pri vnetnih obolenjih sklepov je potreben takojšen pregled pri specialistu revmatologu.
Pri artrozi, predvsem spodnjih okončin, zdravniki priporočajo razgibavanje v razbremenjenem položaju. Koristna je tudi telesna aktivnost, denimo plavanje, zmerna vožnja s kolesom z visokim sedežem, da popolnoma iztegnemo nogo. Prav tako lahko prizadete sklepe zaradi boljše prekrvitve zdravimo s segrevanjem, in to na različne načine: s sončenjem, blatom, parafinom, žveplenimi obkladki, vročim peskom, pepelom, masažami in infrardečim ali kratkovalovnim obsevanjem.
V lekarnah je na voljo veliko pripravkov, ki naj bi preprečevali artrozo, mnenja o njihovi učinkovitosti so v strokovni javnosti različna, večina meni, da ni nič narobe, če pripravek sicer ne dela škode organizmu in ga preizkusimo. Pomembno je le, da najdemo tiste, ki bodo res učinkovali. Pri lajšanju artroze oziroma bolečine v sklepih so najboljši pripravki tisti, ki vsebujejo glukozamin sulfat, hondroitin sulfat ter hialuronsko kislino.
Ne dopustimo, da nam bolečina kvari kakovost življenja. Pomembno je, da smo nanjo pozorni, saj nas opozarja, da se v našem telesu nekaj dogaja. In dokler vzroka zanjo ne moremo odpraviti, je na voljo dovolj zdravil in drugih pripomočkov, da si jo lahko uspešno lajšamo.
Tudi za športnike Glukozamin je naravna snov, ki je v skoraj vseh telesnih tkivih, največ ga je v vezivnem tkivu in hrustancu. Pridobivajo ga iz hitina. V naravi ga najdemo v lupinah morskih nevretenčarjev (školjk) in tudi v stenah gliv. To je sicer varno zdravilo z malo neželenimi učinki, a morajo biti pri jemanju previdni posamezniki z astmo, alergijami na lupinarje, pa tisti, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, imajo sladkorno bolezen, povišane vrednosti holesterola in bolezni jeter. Jemanje glukozamina priporočajo predvsem pri osteoartrozi kolena, priporočajo pa ga tudi športnikom, ki pogosto zaradi preobremenitev občutijo bolečine v sklepih. |
