Bolečina v križu je tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah na prvem mestu med vsemi kroničnimi bolečinami. Po podatkih prevalenčne študije o kronični bolečini v Sloveniji, ki so jo opravili leta 2007, je od 23 odstotkov bolnikov s kronično bolečino v celotni populaciji kar 62 odstotkov tistih z bolečinami v križu in hrbtenici. To pomeni, da pri nas več kot 30.000 ljudi trpi zaradi kronične bolečine v križu.
Bolečine v križu delimo glede na čas trajanja in vzrok. Po času trajanja je lahko akutna, ki traja manj kot štiri tedne, ali kronična, ki traja več kot tri mesece. Vzrokov, ki lahko povzročajo bolečino v križu, je veliko. Precej pogosta je nespecifična bolečina, ki ne nastane zaradi morebitne druge bolezni, kot sta rak ali vnetje, in ni posledica poškodbe, kot je zlom.
Vzrok zanjo je lahko išias, ko bolečino povzroča draženje živčne korenine. Kaže se z močnimi sekajočimi bolečinami po zadnji ali lateralni strani noge, velikokrat je povezana z mrtvenjem ali ščemenjem bolečega dela telesa. Vzrok za bolečino v križu je lahko tudi zožitev spinalnega kanala ali pritiska diska. Takrat se bolečina pojavi v križu ali v nogi, močnejša je ob hoji. Zdravniki takšno stanje strokovno imenujejo nevrološka klavdikacija, tudi psevdoklavdikacija.
Bolečina lahko nastane zaradi vnetja med hrbteničnimi sklepi, navadno se pojavi pred 45. letom starosti. Zanjo je najbolj značilna jutranja okorelost, ki traja približno pol ure. Zdravniki v tem primeru svetujejo, da smo čim prej aktivni, saj razbremenitev in olajšanje nastopita z aktivnostjo, ne s počitkom. Glede na vzrok pa poznamo tudi nenadno bolečino v križu, ki predstavlja urgentno stanje in zahteva takojšnje ukrepanje. Nastane lahko zaradi sistemskih obolenj ali pa je zanjo vzrok vkleščenje ali pritisnenje medule spinalis. Takrat, svetujejo zdravniki, je treba takoj poiskati pomoč.
Namesto zdravil Ameriško zdravniško združenje je nedavno podalo nove smernice pri premagovanju bolečine v križu. Kot so opozorili, je zdravljenje teh s protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili nesmiselno. »Zdravniki bi morali paciente ozavestiti, da akutna in subakutna bolečina v križu sčasoma mineta, ne glede na način zdravljenja. Pretiranemu in nepotrebnemu jemanju zdravil, ki imajo številne stranske učinke, zlasti narkotikov, bi se morali izogibati, kolikor je le mogoče,« je povedal predsednik združenja dr. Nitin Damle in dodal, da bi ta morala priti na vrsto šele tedaj, ko druge terapije ne pomagajo. Vsem, ki jih pestijo bolečine v križu, svetujejo masažo, akupunkturo, jogo, hojo in segrevanje bolečega področja s toplimi obkladki. Šele če postane kronična, torej traja več kot tri mesece, je smiselno pomoč poiskati v zdravilih, ki pa naj bodo res zadnja rešitev, dodajajo ameriški strokovnjaki. |
Bolečina v križu je lahko različnih jakosti, od blagih, zmernih do zelo hudih, in povzroča različne stopnje fizične, psihične in socialne nesposobnosti človeka. Ljudje, ki trpijo za bolečino v križu, so ovirani pri vsakdanjih aktivnostih in tudi poklicnem delu, trpijo tako fizično kot psihično. Moteni so v psihosocialnih odnosih v službi, družini in družbi nasploh. V določenem odstotku se akutne težave lahko ob nepravilnem zdravljenju ali tudi zaradi mnogo drugih faktorjev stopnjujejo in postanejo kronične, ki bolnika prizadenejo celostno, opozarjajo strokovnjaki za zdravljenje bolečine.
Mednarodna priporočila za zdravljenje bolečine
Zato je še kako pomembno, da se ljudje z bolečinami v križu zdravijo celostno, zdravniki morajo z ustrezno postavitvijo diagnoze najprej poiskati vzrok in nato izbrati ustrezno terapijo: »Na pojav bolečine v križu vplivajo tako biološki-organski vzroki kot sociološki in psihološki, ki jih moramo imeti v mislih, jih prepoznati in analizirati, da bomo bolje prepoznali in razumeli bolečino v križu in izbrali pravilno terapijo. Znano je, da so invazivne metode zdravljenja, kot so operacije, primerne le za bolnike, ki se niso odzvali na prvotne, enostavne terapije,« je že pred časom za našo prilogo povedala primarij mag. Marija Cesar Komar, dr. med., vodja protibolečinske ambulante v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Ker v Sloveniji za zdaj lastnih smernic za ravnanje ob pojavu bolečine v križu še nimamo, se zdravniki pri zdravljenju bolečine v križu največkrat ravnajo po priporočilih mednarodnega združenja za zdravljenje in študij bolečine (IASP), ki za nespecifično akutno bolečino v križu pravi, da je prva stopnja zdravljenja svetovanje bolniku o vedenju, gibanju in zdravljenje z enostavnimi analgetiki in vsak teden kontrola pri zdravniku. Po podatkih je s takšnim režimom zdravljenja po dveh tednih več kot 50 odstotkov bolnikov brez bolečine. Če ni izboljšanja, sledijo druge oblike zdravljenja in fizioterapija. V skladu z mednarodnimi priporočili pri bolečini, ki traja več kot 6 tednov, najprej svetujejo fizično aktivnost, kolikor je pač mogoča. Svetujejo tudi fizikalno terapijo z izbranimi strukturiranimi vajami in tudi akupunkturo ter spinalno manipulativno terapijo.
Zdravniki družinske medicine opozarjajo, da bi morali pri nas nujno uvesti programe za spremembo vedenjskega sloga ljudi z bolečinami v križu in jih naučiti, kako lahko sami obvladajo težave. Akutna bolečina v križu po navadi mine sama, ne glede na zdravljenje. Ker pa nimamo sprejetih smernic za vodenje bolnikov s kronično bolečino v križu, jih prepogosto pretirano napotujemo na preiskave k ortopedu in uporabljamo terapevtske postopke, ki nimajo znanstveno potrjenih učinkov, še opozarjajo zdravniki družinske medicine. Navsezadnje je to pokazala tudi najnovejša raziskava, ki jo je opravilo ameriško zdravniško združenje: rezultati so pokazali, da pri bolečini v križu manj pomagajo protibolečinska zdravila, bolj pa druge terapije, kot so masaže, joga, gibanje, akupunktura in segrevanje bolečega predela telesa.
