Vsaka celica, ki je sposobna samoobnavljanja in se lahko spremeni v bolj usmerjene tkivne celice, je matična celica, sta razložila Miha Modic, doktorski študent na nemškem nacionalnem centru za zdravje in okolje ter na inštitutu za biokemijo Maxa Plancka, in Ajda Marič, doktorska študentka na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tu so se na nedavni mednarodni konferenci zbrali vrhunski tuji in domači znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem matičnih celic. »Te celice omogočajo regeneracijo organov in tkiv, ki imajo odrasle matične celice; takšni so na primer možgani, dojke, črevesje, kostni mozeg, popkovnična kri. Te so multipotentne, kar pomeni, da se lahko razvijejo zgolj v vse celične populacije enega tkiva. V skoraj vse vrste tkiv in organov pa se lahko spremenijo pluripotentne embrionalne matične celice, pridobljene iz zgodnjega človeškega zarodka, a je njihovo pridobivanje etično sporno. Z napredkom sodobne znanosti znamo danes pacientove kožne celice spremeniti v inducirane pluripotentne matične celice (iPS), ki si z embrionalnimi delijo možnosti neomejenega samoobnavljanja in bodo v prihodnosti imele ključno vlogo pri razvoju personalizirane regenerativne terapije. iPS uporabljajo tudi pri modeliranju človeških bolezni za bazične raziskave.«
Vrhunski znanstveniki Na mednarodni znanstveni konferenci o matičnih celicah (glavna organizatorja sta bila Miha Modic in Micha Drukker z nemškega nacionalnega centra za zdravje in okolje Helmholtz Zentrum München), ki je bila konec junija v Ljubljani, so o najnovejših odkritjih predavali številni uveljavljeni raziskovalci z vsega sveta. Štiristo slovenskih študentov in raziskovalcev je z zanimanjem prisluhnilo tudi vrhunskim domačim znanstvenikom: dr. Petru Dovču (raziskuje vlogo odraslih matičnih celic v mlečni žlezi), dr. Bojanu Vrtovcu in dr. Irmi Virant Klun (med prvimi v svetu raziskujeta terapevtske aplikacije matičnih celic pri regeneraciji srčnih poškodb oziroma pri reprodukciji). |
Nič več znanstvena fantastika
Najbolj poznano je shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi ali tkiva (to storitev tudi pri nas ponuja nekaj družb za shranjevanje matičnih celic), mlečnih zob in maščobnega tkiva. Poznamo njihovo avtologno (za morebitno zdravljenje darovalca ali ožjih sorodnikov) in alogensko (shranjene v javni banki, namenjene vsem primernim prejemnikom) uporabo. »Oboje že uporabljajo pri zdravljenju več vrst raka (npr. levkemije, limfomov), bolezni kostnega mozga, prirojenih motenj hemoglobina in metabolizma, prirojenih oblik imunske pomanjkljivosti, osteopetroze, histiocitoze langerhansovih celic in drugih dednih bolezni.« Presaditev krvotvornih matičnih celic je najstarejša terapija z matičnimi celicami in je danes široko v uporabi, sta razložila sogovornika. »S to alogensko presaditvijo zdravijo akutne levkemije in limfoproliferativne (npr. limfom) bolezni. Klinične študije preteklih desetih let potrjujejo, da bo mogoče s presajanjem matičnih celic zdraviti nevrodegenerativne bolezni; napredek so dosegli z vsaditvijo nevralnih matičnih celic abortusov v paciente s parkinsonovo ali huntingtonovo boleznijo.« Na konferenci so bile velike pozornosti deležne tudi predstavitve najnovejših študij o gojenju pacientovih specifičnih odraslih matičnih celic za zdravljenje poškodb tkiv. »Znanstveniki danes namreč že uporabljajo matične celice, ki jih v laboratoriju diferencirajo v nevrone, ki proizvajajo nevrotransmiter dopamin. Z njimi proučujejo nastanek bolezni, začenjajo pa se tudi poskusi zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni z motnjami v dopaminskem sistemu (npr. parkinsonova bolezen) z vsaditvijo novih zdravih nevronov, ki so nastali iz pacientove kožne celice.«
