Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki pa še vedno ni dovolj prepoznana in posledično zdravljena: le polovica ljudi z depresijo poišče strokovno pomoč. Letošnje geslo ob dnevu zdravja je zato Spregovorimo o depresiji.
Za bolezen sta značilni najmanj dvotedenska dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi naše vsakodnevno delovanje. Ljudje z depresijo se soočajo z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi o samopoškodovanju ali samomoru; ta je v Evropi drugi najpogostejši vzrok smrti v starostni skupini od 15 do 29 let, takoj za prometnimi nesrečami.
Zdravljenje depresije
»Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja. Pomembno jo je kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter njene ponovitve,« poudarja red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina. Bolezen je težko prepoznati, veliko obolelih pravi, da so na začetku sumili druge bolezni, prav tako njihov zdravnik.
Depresijo lahko zdravimo, po navadi s pogovornimi terapijami, z jemanjem antidepresivov ali s kombinacijo pogovora in zdravil. »V psihoterapiji se osredotočamo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi prekomerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo,« pojasnjuje Aleksandra Meško, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka iz Centra za psihološko svetovanje Persona.
Tveganje za depresijo se povečuje z revščino in nezaposlenostjo, ob življenjskih prelomnicah, kot je izguba ljubljenega ali razpad zveze, pa tudi zaradi bolezni in težav, ki jih prinašata uživanje alkohola in drog. Več kot 300 milijonov ljudi (več kot štiri odstotke svetovnega prebivalstva) naj bi živelo z depresijo, v Evropi je 40 milijonov ljudi z depresivnimi motnjami.
Manj hospitalizacij,
več zdravil
Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških; najpogosteje se pojavlja v starostni skupini od 50 do 64 let. Po podatkih mednarodne raziskave PREDICT-D, v katero je bila vključena tudi Slovenija, je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. V obdobju 2008–2015 se je po podatkih zunajbolnišnične statistike število prvih obiskov odraslih, starejših od 20 let, z diagnozo depresivna epizoda znižalo v povprečju za 34 odstotkov, in sicer v vseh starostnih skupinah, pri mladostnikih (od 15 do 19 let) pa je število ostalo na približno isti ravni. V primerljivem obdobju se je število obiskov z diagnozo reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja pri mladostnikih in odraslih povečalo v povprečju za 47 odstotkov. V obdobju 2008–2015 se je pri odraslih (20 let in več) za 18 odstotkov znižala stopnja hospitalizacij zaradi depresije, število izdanih receptov za antidepresive pa se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov, je povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je treba tako prepoznavi kot obravnavi depresije ter samomorilnemu vedenju namenjati stalno pozornost. Stopnja samomora je v Sloveniji visoka, najvišja je med starejšimi od 65. Med letoma 2000 in 2008 se je stopnja samomora znižala za 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015 pa ostaja bolj ali manj nespremenjena. Pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah odkrito spregovori s človekom, ki mu zaupa. V medosebnih odnosih bodimo pozorni in odprti za ljudi, s katerimi bivamo in se z njimi srečujemo – če vidimo, da je nekdo v stiski, se z njim o tem pogovorimo in mu pokažimo, da nam je mar,« svetuje.
Čeprav pogovor včasih ni dovolj, da bi se izkopali iz depresije, je o bolezni pomembno spregovoriti: prav pogovor je lahko prvi korak k okrevanju. Po mnenju strokovnjakov z NIJZ bi morali v Sloveniji na področju varovanja duševnega zdravja še bolj kot doslej delovati preventivno in napore organizirano usmeriti v krepitev osebnostne čvrstosti posameznika, tudi otroka in mladostnika, da se bo laže prilagajal hitri dinamiki življenja, v povezovanje strokovnjakov in organizacij ter posebno skrb nameniti ranljivim družbenim skupinam.
Podpora delavnic Podpora ženskam po porodu |
