Kakšno pričesko in barvo las izbrati, so najpogostejše dileme, ki nas tarejo v zvezi z lasmi. Strokovnjaki pa opozarjajo, da so lasje mnogo več kot sredstvo za spremljanje modnih trendov.
»Nekoč je veljalo, da so lasje zgolj mrtvi proteini, dandanes pa vemo, da se stanje organizma odraža tudi v naglavme okrasju,« pravi dr. Victoria Barbosa, lastnica dermatološke klinike v Chicagu. »Lasje odreagirajo na stres in bolezenska stanja,« dodaja. Zato je vsekakor dobro vedeti, kaj lasje s svojimi spremembami sporočajo in na kaj nas opozarjajo.
Stanjšani in razcepljeni lasje
Lahko nakazujejo na zmanjšano delovanje ščitnice (hipotirozo). Drugi simptomi, ki opozarjajo na nepravilno delovanje ščitnice, so še rejenje, upočasnjeno bitje srca in stalen občutek hladnosti, utrujenost, zaspanost, pogostejši glavoboli. Znaki, ob katerih je vsekakor treba obiskati zdravnika.
Prekomerno izpadanje las
Človek povprečno izgubi na dan od 100 do 150 las. Če vam ti nenadoma začnejo izpadati občutneje – in za to ne gre vedno kriviti sezonske spremembe –, imate lahko diabetes ali ste pretirano obremenjeni.
Izjemno suhi in lomljivi lasje
Poleg pogostih kemičnih obdelav so lahko posledica cushingovega sindroma, prekomernega delovanja skorje nadledvične žleze, ki začne pospešeno proizvajati kortizol. Nekateri drugi simptomi za to motnjo so še povečanje telesne teže z nabiranjem maščevja v zatilju in na trupu, čezmerna poraščenost, kar je bolj opazno pri ženskah, pojavi se lahko mišična oslabelost, prizadeti opazijo, da se hitreje pojavijo podplutbe, še posebej po okončinah, pomanjkanje spolnega poželenja (moški lahko postanejo impotentni) in depresivno, nestalno razpoloženje.
Občutno izpadanje las
Alopecia areata avtoimuna je nenavadna in redka avtoimunska bolezen, kjer obrambni sistem napade lastne lasne mešičke ali mešičke dlak, saj jih zaznava kot tujke. Bolezen prizadene približno dva odstotka populacije, njena posledica pa je delno ali popolno izpadanje las in celo dlak na telesu. Natančni vzroki zanjo niso znani, znanstveniki pa domnevajo, da gre za dedno bolezen, ki naj bi jo aktiviral stres, pa tudi določena zdravila in cepiva. Zdravila za to bolezen še ni, in medtem ko nekaterim obolelim začnejo sčasoma lasje oziroma dlake spet rasti, se drugim stanje nikoli ne izboljša.
Za sivenje ni kriv stres
Povezava med stresom in sivenjem las ni bila nikoli znanstveno potrjena. Nasprotno, nove raziskave so pokazale, da sivenje las povzroča nabiranje vodikovega peroksida, ta pa zavira nastajanje melanina, ki sicer obarva lase. Vse lasne celice proizvajajo nekaj vodikovega peroksida, a se količina tega s staranjem poveča. Sčasoma naši lasje pobelijo sami sebe in zato postanejo sivi ali celo beli. Kdaj in kako opazno se bo to zgodilo, pa je odvisno od genov.
