Krvni tlak je res tihi ubijalec

Za previsok krvni tlak pravijo, da je naš tihi ubijalec. Tema o hipertenziji je široka in sproža vrsto vprašanj. Ob svetovnem dnevu hipertenzije smo jih tokrat zastavili mag. Primožu Dolencu, dr. med., s Kliničnega oddelka za hipertenzijo v Bolnišnici dr. Petra Držaja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Kaj je pravzaprav zvišan krvni tlak?

Zvišan krvni tlak imenujemo s strokovnim izrazom arterijska hipertenzija. Krvni tlak merimo posredno z merilnikom z manšeto, ki objema nadlaht, in ga izrazimo z dvema številkama – zgornjo in spodnjo. Zgornjo številko ali sistolični krvni tlak izmerimo, ko srce iztisne kri v velike žile po telesu, spodnjo pa, ko srce miruje in se polni s krvjo, se pripravlja na naslednji iztis – diastolični krvni tlak. Izmerimo ga v milimetrih živega srebra (mm Hg). O arterijski hipertenziji govorimo, kadar je krvni tlak, izmerjen v ambulanti, vztrajno enak ali večji kot 140/90 mm Hg, normalen pa pod 130/85 mm Hg. Vmesne vrednosti (131 do 139/85 do 89 mm Hg) imamo za visoko normalen krvni tlak.

Kolikšen del slovenske populacije ima težave s previsokim krvnim tlakom?

To je odvisno od starosti. Pri starejših od 25 let ima povišan krvni tlak vsak četrti Slovenec, ob višji starosti pa postaja vse pogostejši. Nad 70. letom ima povišan tlak že približno tri četrtine populacije. Če si zelo star in nimaš povišanega krvnega tlaka, si lahko že kar nekaj posebnega.

Kakšna bolezen je hipertenzija, torej povišan krvni tlak?

To je zelo pogosta bolezen v zdajšnjem zahodnem tipu civilizacije. V razvitem svetu težimo k slabim razvadam, od hitre prehrane, čezmernega vnašanja kalorij do fizične neaktivnosti, posledične čezmerne telesne teže, kajenja, pretiranega uživanja alkohola in stresa, in ta bolezen z vsakim desetletjem starosti postaja vse pogostejša.

Ali obstajajo različne oblike povišanega krvnega tlaka? Je deden?

Arterijska hipertenzija je deloma dedna. Čim več imamo podatkov o hipertenziji in drugih srčno-žilnih boleznih ali zapletih pri starših ali pri drugih ožjih sorodnikih, tem večja je tudi možnost, da se bo hipertenzija pojavila pri določenem posamezniku. To je primarna ali esencialna arterijska hipertenzija, ki je najpogostejša. Poznamo pa redke, a največkrat hujše oblike hipertenzije, ki so posledica nekaterih bolezni in jih imenujemo sekundarna arterijska hipertenzija. Običajno je zvišan krvni tlak pri sekundarnih hipertenzijah posledica različnih bolezni ledvic, hormonskih bolezni žlez, zlasti nadledvičnic, zožitve velikih žil odvodnic in nekaterih drugih redkejših bolezni. Po navadi so te oblike zvišanega krvnega tlaka težje vodljive, vendar obstaja možnost, da lahko odstranimo njihov vzrok. Posledično lahko torej po zdravljenju v teh primerih hipertenzija v celoti izgine ali pa je bistveno lažje obvladljiva.

Kaj se dogaja v našem telesu ob povišanem krvnem tlaku?

Povzroča stalno povečano obremenitev žilnih sten, kar zelo poenostavljeno pomeni pospešeno staranje žilja. Kri, ki potuje po žilah, prehranjuje vse organe v telesu, in pri zvišanem krvnem tlaku so najbolj na udaru življenjsko pomembni – srce, možgani in ledvice. Predvsem na teh organih se posledice hipertenzije dolgoročno zelo poznajo. Zvišan krvni tlak je dolgotrajna bolezen, in če je ne zdravite, lahko nastanejo resni zapleti, morda šele po desetih do dvajsetih letih, žal so lahko tudi usodni. Če zvišan krvni tlak obvladamo, prezgodnjih zapletov ni. Večje raziskave so prikazale, da znižanje zvišanega krvnega tlaka za 10/5 mm Hg zmanjša tveganje za nastanek srčnega popuščanja za 50 odstotkov, možganske kapi za 38 odstotkov, miokardnega infarkta za 15 odstotkov in smrti za 10 odstotkov.

Zakaj pravimo povišanemu krvnemu tlaku tihi ubijalec?

Da, res je. Hipertenzija je tiha ubijalka. Večina ljudi nima niti najmanjših težav, in če si občasno ne preverijo krvnega tlaka, potem niti ne vedo, da je kaj narobe. Po drugi strani se lahko pojavljajo blage neznačilne težave, ki se jih pogosto zanemari, npr. blagi jutranji glavoboli, omotice, občasno slabše počutje, občutek močnejšega razbijanja srca. Lahko se zgodi, da je prva težava pri hipertenziji že hud zaplet, na primer možganska kap ali srčni infarkt. Tudi pri zdravih ljudeh z normalnim krvnim tlakom priporočamo, da si krvni tlak izmerijo vsaj enkrat na dve leti. Tisti, ki so že v srednjih letih ali pa imajo visoko normalen krvni tlak, naj si ga izmerijo vsaj enkrat na leto. Prizadevamo si, da bi poznavanje svojih številk krvnega tlaka postalo del splošne izobrazbe.

Je opravljanje meritev torej najzanesljivejša metoda?

Da, vsekakor. Zelo pomembno je, s kakšno napravo merimo krvni tlak in kako se na meritev pripravimo. Priporočamo predvsem sodobne in samodejne merilnike. Treba je omeniti, da za lastno uporabo kupimo dober nadlahtni merilnik v tehnični trgovini ali lekarni, kjer se ga da tudi preizkusiti. Morda najpomembnejša podrobnost pri meritvi je ustrezna velikost manšete, ki ustreza obsegu nadlahti. Če običajna velikost manšete ni primerna, dokupimo manjšo ali večjo. Na meritev krvnega tlaka se je treba pripraviti, da je tehnično ustrezna. Krvni tlak namreč v vsakdanjem življenju močno niha, odvisno od okoliščin. Če kar iznenada vzamemo merilnik in si izmerimo tlak, ali ob raznih težavah, taka meritev nima nobene vrednosti. Izmerimo si ga sede po petih minutah počitka, hrbet mora biti naslonjen, noge ne smejo biti prekrižane, stopala morajo počivati na tleh, višina manšete mora biti v višini srca, podlaht mora biti podprta, da imamo sproščene mišice. Upoštevajmo še podrobnost, da po prvi meritvi čez minuto opravimo še drugo. Kar pogosto je kontrolna meritev bistveno nižja, kar običajno pomeni, da se na meritev nismo dobro pripravili. Tudi okoliščine, kot so vznemirjenost, bolečine, izpostavljenost mrazu, hrupu, moteči okolici, neposredno po fizičnem naporu, kajenju, kavi ali alkoholu, bodo vplivale na krvni tlak. Skoraj vsaka napaka pri merjenju ima za posledico višji izmerjen krvni tlak.

Ljudje imajo določen odpor, ko jim želi osebni zdravnik izmeriti krvni tlak. Verjetno jih je strah podatkov o povišanem krvnem tlaku. Obstaja celo sindrom bele halje …

Trditev je deloma pravilna. Najmanj 30 odstotkov ljudi, ki prihajajo k nam v ambulante zaradi zvišanega krvnega tlaka, ima vsaj majhen, včasih pa tudi zelo izrazit učinek bele halje, kar pomeni, da zdravnik izmeri bistveno višji krvni tlak, kot ga ima preiskovanec v običajnem okolju. Zdravniki smo najšibkejši člen pri meritvah krvnega tlaka, zato je sodelovanje bolnikov s svojimi meritvami zelo zaželeno. V zadnjih letih se uveljavlja v usmerjenih ambulantah metoda samodejnega merjenja krvnega tlaka. Ko bolniku namestimo takšno napravo, osebje zapusti prostor. Tak merilnik po premoru sam začne izvajati zaporedne meritve krvnega tlaka s krajšimi presledki, to je tri do pet meritev. Izkušnje s temi merilniki so dobre, vsaj deloma se tako izognemo večjemu učinku bele halje. V dvomljivih okoliščinah ali pri natančnejši diagnostiki zvišanega krvnega tlaka se odločimo za merjenje s samodejnimi merilniki v 24 ali 48 urah, kar je najbolj natančna metoda za oceno krvnega tlaka, je pa draga in zamudna, manj dostopna, lahko tudi neprijetna za preiskovanca.

Mogoče še priporočilo za vse tiste, ki jim zdravnik ob pregledu ugotovi previsok krvni tlak?

Ukrepanje zdravnika bo odvisno od stopnje zvišanega krvnega tlaka in morebitnih posledic, ki jih bo zdravnik z nekaj preprostimi preiskavami odkril. Lahko se bo zgodilo, da bolnik z zvišanim krvnim tlakom ne bo dobil zdravil takoj, ampak ga bo zdravnik sprva nadziral in podrobneje spremljal. Priporočil mu bo nekaj sprememb življenjskega sloga, ki so prilagojene vsakemu posamezniku, na primer zmanjšanje telesne mase, zdrava prehrana, omejitev pri porabi soli, več zmernih telesnih aktivnosti, prenehanje kajenja, pretiranega uživanja alkohola ali kofeina, izogibanje stresu, sproščanje in podobno. Če gre za hujše oblike, se bo zdravnik hitreje in glede na okoliščine tudi bolj odločno odločil za zdravljenje z zdravili. Lahko da bo zadoščala že ena sama vrsta tablet, morda pa bo potrebna kombinacija več njih.