Kronična in neozdravljiva

Ker zlasti bolniki z vnetnimi revmatičnimi boleznimi (najbolj znan je revmatoidni artritis) ob poslabšanju vremena tožijo zaradi hujših bolečin kot sicer, med ljudmi kroži prepričanje, da je za revmatizem ali revmo (kot poljudno pravimo več kot 200 revmatičnim obolenjem) krivo hladno in vlažno vreme. Res je, da stroka še ni povsem raziskala vzrokov za nastanek revmatičnih obolenj, zagotovo pa ne drži, da sta za njihov razvoj kriva mraz in vlaga, pravi prim. Mojca Kos-Golja, dr. med., spec. interne medicine in revmatologije v pokoju. »Pomembna je dedna zasnova, ki poveča nagnjenost k njihovemu nastanku, pa tudi zunanji dejavniki, kot so okužbe (predvsem virusne), ultravijolični žarki in hud stres.«

Pot do diagnoze je pri nekaterih revmatskih obolenjih enostavna in hitra, pri drugih pa zahtevna in dolgotrajna, tudi zato, ker je treba na prvi pregled pri specialistu revmatologu čakati več kot leto dni. Prej pridejo na vrsto tisti, pri katerih družinski zdravnik presodi, da potrebujejo nujno, prednostno ali hitro obravnavo v revmatološki ambulanti. Zdravljenje revmatičnih bolezni je v zadnjih desetletjih izredno napredovalo in je tudi zelo učinkovito, pravi sogovornica. Poznamo zdravljenje brez zdravil in z zdravili. »Operativnih posegov je zaradi uspešnega zdravljenja z zdravili in preprečevanja sklepnih sprememb precej manj kot pred leti. Revme ni mogoče pozdraviti, dosežemo pa lahko popolno umiritev bolezni (remisijo) ali nizko vnetno aktivnost.«

Zdrav življenjski slog

Sogovornica poudarja, da bi vsak revmatični bolnik moral biti dobro poučen o svoji bolezni. »Naloga zdravnika in drugih zdravstvenih delavcev je, da ga čim podrobneje seznanijo z boleznijo, možnim potekom in načinom zdravljenja. O svoji bolezni lahko veliko izve tudi v Društvu revmatikov Slovenije, ki organizira izobraževalne seminarje in predavanja strokovnjakov.« Najpomembneje je, da oboleli upošteva navodila zdravnika, redno jemlje predpisana zdravila in izvaja priporočene ukrepe. Pri boleznih, še posebno pri tistih, ki prizadenejo gibala, je nujna telesna vadba, seveda prilagojena bolezni in njeni aktivnosti, bolnikovi starosti in zmogljivosti, opozarja zaslužna predsednica Revmatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. »Opustiti mora razvade, kot so kajenje in čezmerno pitje alkohola. Na bolezen slabo vplivajo tudi nezdravo prehranjevanje, prevelika telesna teža, sedeče delo, nepravilni telesni položaji, prevelike obremenitve pri delu, manjše ponavljajoče se poškodbe sklepov in hrbtenice, pretirana športna dejavnost, psihične obremenitve in stres. Zelo pomembna je torej sprememba življenja oziroma zdrav življenjski slog. Posebna dieta ni potrebna, priporočljiva pa je mediteranska prehrana.«

Pri hujših ali napredovalih oblikah bolezni so včasih potrebne prilagoditve delovnega mesta, razbremenitve pri delu in zlasti pri mlajših spremembe delovnega mesta ali celo poklica, pravi prim. Mojca Kos-Golja. »Koristni so tudi krajši premostitveni bolniški dopusti, zlasti pri močno aktivni bolezni, ko uvedena zdravila še ne učinkujejo.«