Kratkotrajni učinki dopusta

Smo zaradi pravkar končanega dopusta še dolgo veseli in zadovoljni? Očitno ne, vsaj če gre verjeti raziskavam. Te razkrivajo, da zaradi ravno končanega dopusta in potovanja nismo dolgo srečni in veseli ter da pozitivni učinki počitnic izginejo kmalu po vrnitvi domov. Ko je potovanja konec, se tisti, ki so bili drugje, ne počutijo nič bolje kot tisti, ki so ostali doma. Raziskava, narejena na Nizozemskem, je pokazala, četudi uživamo v (pre)nekaterih veselih in srečnih trenutkih med dopustom na morju ali v gorah (ali kjer koli pač že smo), niti ta dopust ni v celoti prekrasen.

Prvi dnevi štejejo

Jeroen Nawijn z nizozemske univerze v Bredi se je ukvarjal s krivuljo sreče med dopustom. Naše razpoloženje je na najnižji ravni med prvo desetino počitnikovanja, dokaj visoko pa med glavnim delom dopusta, ki obsega okoli 70 odstotkov časa. Dan pred vrnitvijo razpoloženje občutno naraste. »Prvih nekaj dni potovanja je še posebno neugodnih, celo nevarnih,« pojasnjuje Nawijn. V tem času je menda največja verjetnost, da turist postane žrtev potovalne driske, pri najbolj nesrečnih pa se lahko razvijejo tudi težave s srcem.

Bolezen prostega časa

Philip Pearce z univerze James Cook v Avstraliji, proučeval je turiste, ki so obiskovali tropske otoke Velikega koralnega grebena, je ugotovil, da je bilo njihovo razpoloženje še posebno negativno oziroma na nizki ravni drugi in tretji dan počitnic, ko je nastopilo tudi največ zdravstvenih težav. Med temi najbolj izstopajo srbečica, utrujenost, alergije, vnetje ušesa in astma. No, na nas ne vplivajo slabo le nove klimatske razmere in kulturne razlike, ampak tudi sam prosti čas. Temu Ad Vingerhoets, profesor psihologije, ki se ukvarja s proučevanjem kakovosti življenja na nizozemski univerzi v Tilburgu, pravi bolezen prostega časa. Pri ljudeh, ki trpijo za tem stanjem, se simptomi pojavljajo tudi med vikendi, ne le med dopustom, le redko pa se počutijo slabo med tednom, torej tedaj, ko so v službi, pojasnjuje Vingerhoets. Prepričan je, da je bolezen prostega časa – nezmožnost sprostitve in sprejemanja življenjskega ritma zunaj delovnega časa – bolj prisotna med ljudmi, ki živijo v velikih mestih. Tisti, ki trpijo za tem sindromom, v prostem času tožijo nad glavoboli, bolečinami v mišicah, slabostjo in gripi podobnimi simptomi. Vingerhoets ta pojav povezuje z deloholijo in poudarja, da so tej bolezni še posebno izpostavljeni tisti, ki imajo odgovorna in zahtevna delovna mesta.

Kaj je sploh sreča?

Tudi če nam uspe, da se med oddihom sprostimo in uživamo, bo začelo ob vrnitvi domov dobro razpoloženje izginjati. Skoraj vsi pozitivni učinki dopusta izginejo po dveh tednih. V raziskavi med nizozemskimi turisti, ki so bili med potovanjem manj napeti in bolje razpoloženi, so ti učinki skoraj povsem izginili že prvi teden po vrnitvi domov. Nawijn je prepričan, da ljudje vsakodnevne izkušnje primerjajo s srečo, ki so jo doživljali med dopustom, kar niža njihovo zadovoljstvo z vsakdanjim življenjem. Drugi izpostavljajo zahtevno delovno mesto in delo, ki se je nakopičilo, ko nas ni bilo: na desetine elektronskih sporočil, ki čakajo na naš odgovor, ubije še tako veselega duha.

Več vadbe za več sreče

A strokovnjaki poudarjajo, da je naša ocena kakovosti življenja na splošno dokaj stabilna in je bolj odvisna od naše osebnosti kot tistega, kar se nam dogaja. Seveda smo lahko med dopustom kar najbolj srečni, to lahko storimo na več načinov. Raziskave kažejo, da je treba večkrat odpotovati za krajši čas, ne pa redkeje za dlje. Nawijn je tako z raziskavo iz leta 2010 ugotovil, da so najkoristnejši dopusti, dolgi od dva do šest dni. Poleg tega bi morali oddih preživljati čim bolj aktivno: študije so pokazale, da zaradi vadbe oziroma gibanja nismo le bolj zdravi, ampak tudi bolj srečni. Izkazalo se je še, da so se ljudje počutili bolj zdrave, manj napete in so imeli več energije med zimskimi počitnicami. Pa še to: da bi preprečili nagel padec razpoloženja, se ne vrnite v nedeljo. Če pridete v četrtek ali petek, se boste izognili šoku, ki ga prinašajo zahteve v službi, poleg tega pa boste dlje ohranili dobro voljo, ki ste jo prinesli s seboj.

Za konec: uživajte v načrtovanju počitnic in potovanj. Nawijn, ki se je pogovarjal s 1530 dopustniki, je odkril, da že same priprave precej izboljšajo razpoloženje in prinesejo dobro voljo.