Eden od vonjev, ki nas opomni, da je jesen lepa, je po pečenih ali kuhanih kostanjih. Ti dišijo, so okusni in zelo zdravi. Zakaj?
Izjema med lupinastimi plodovi
Kostanji sodijo med lupinaste plodove, a se od svojih sorodnikov (orehov, mandljev, lešnikov in podobnih) razlikujejo po manjšem deležu maščob, nižji kalorični vrednosti in večjem deležu škroba. V njih ga je približno 44 odstotkov. Prav tako so kostanji edini lupinasti plodovi, ki vsebujejo vitamin C. V 100 gramih kostanja je tega 43 miligramov, kar zadovolji 72 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. Ob tem so odličen vir elementov v sledeh (telo jih potrebuje v zelo majhnih količinah). Beljakovine niso njihova močna stran, v surovem kostanju jih je približno štiri odstotke, vsebujejo pa tudi dva odstotka maščob. Vsebujejo še vitamine B1, B2, B6 in B9 (folna kislina), v njih pa so tudi železo, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in vlaknine, potrebne za dobro delovanje prebavil in za uravnavanje holesterola v krvi. V 100 gramih kostanja je približno 245 kalorij. Čeprav so zelo hranljivi, so nekoliko težje prebavljivi, zanimivo pa je, da pečeni vsebujejo več vitaminov, kuhani pa več mineralnih snovi.
Izbira kostanja
Pri nakupu kostanja gre pozornost nameniti velikosti in sijaju plodov. Naj bodo večji in brez poškodb na lupini. Na hladu lahko zdržijo dva tedna, če pa na njih opazite luknjice, jih zavrzite, saj to pomeni, da so v njih škodljivci.
Kostanj kot zdravilo
Zaradi energijske vrednosti, predvsem zaradi škroba, je kostanj odličen za športnike in druge osebe, ki si podvržene telesnim naporom, ter za otroke. Ker vsebuje veliko kalija in le malo natrija, je primeren v prehrani posameznikov s srčno-žilnimi boleznimi in obolenji ledvic, zaradi vlaknin pa za vse, ki imajo težave s prebavo. Zaradi železa pomaga pri slabokrvnosti, čaj iz njegovih listov pa je naravno zdravilo proti težavam z dihalnimi organi (bronhitis in astma).
Kako pripraviti kostanj
Priprava kostanja pa se ne konča pri kuhanju in pečenju. Iz njih je mogoče pripravljati razne jedi, od glavnih obrokov do posladkov. Primerni so za solate in testenine, za nadevanje mesa, za pripravo omak, namazov in sladic. Zaradi veliko škroba iz kostanja izdelujejo moko, ki jo je mogoče uporabljati samostojno ali kot dodatek moki iz drugih žit. Ker ne vsebuje glutena, je kostanjeva moka odlična v prehrani bolnikov s celiakijo.
Ker je čas kostanja, si polepšajte z njim jesen in obogatite svoje jedi.
