Največkrat so vzroki za težave s križem mišična bolečina, hernija medvretenčne ploščice (najpogostejša patologija v ledvenem delu hrbtenice, ki jo ima približno dva odstotka prebivalstva, nastane zlasti od 30. do 45. leta), utesnitev živcev (spinalna stenoza), degenerativne spremembe. Redkejši vzroki so mehanična bolečina ob obrabi sklepov v hrbtenici, razna vnetja in tumorji, pravijo ortopedi. Medvretenčne ploščice so tako imenovane vaskularne strukture, torej se ne prehranjujejo prek žil, in jih lahko prizadenejo zgodnje degenerativne spremembe, tudi že po dvajsetem ali petindvajsetem letu.
Bolečine v hrbtu lahko razdelimo na akutne ali kronične pa tudi glede na mesto prizadetega telesa vzdolž hrbtenice (bolečine v vratu, križu, trtici itd.). V stanju hrbtenice se lahko odslikava neustrezni način življenja, na katerega nas nemalokrat opomnijo šele hude bolečine.
Kako ravnati?
Če je bolečina nespecifična, dan ali dva mirujemo, jemljemo analgetike in nato postopoma povečujemo aktivnosti, svetujejo ortopedi. Če huda bolečina traja več kot dan ali dva, se oglasimo pri osebnem zdravniku, in ta nas po lastni presoji napoti na fizioterapijo, k specialistu ali na dodatne preiskave. Okoli deset do petnajst odstotkov ljudi z bolečinami v križu potrebuje specialistično obravnavo, pri devetih desetinah pa se bolečina spontano pomiri v šestih tednih.
Bolečine v križu nekateri občutijo že v rani mladosti, večina pa v srednjih in bolj zrelih letih. Vzrokov je veliko, od napačne drže do pretežkega fizičnega dela ali položajev med delom, napačnega dvigovanja, natega križa, zdrsa medvretenčnih ploščic, degenerativnih sprememb … Eden od razlogov je tudi prevelika telesna teža. »Pretežki ljudje imajo nemalokrat in po nekaterih statističnih podatkih kar nekajkrat večje težave z bolečinami v križu. Logično, saj prevelik trebuh potiska hrbtenično oporno točko naprej, s čimer sili trebušne mišice k intenzivnejšemu delu. Zaradi tega precejšnje breme nosijo hrbtenica in vretenca,« piše Tamara Svetlova v priročniku o bolečinah v hrbtu.
Delam v pretežno sedečem položaju. Včasih tudi do deset ur na dan. Težave s križem in hrbtenico so se začele pojavljati zgodaj, že pred 30. letom. Ena od številnih zgodb današnjega časa. |
Kriva tudi stres in dehidracija
Bolečine v križu se začno v večini primerov pojavljati postopno in samo pri določenih aktivnostih. Ko človek zamenja aktivnost ali položaj, se bolečina velikokrat pomiri, zato prve znake večinoma zanemarimo, jih ne vzamemo dovolj resno, čez leta pa se v veliko primerih stanje zaradi tega precej poslabša, opozarjajo ortopedi.
Znano je, da bolečine v križu in hrbtu pogosto občutijo ljudje, ki so pod stresom, morda pa je manj znano, da je za njih nemalokrat kriva tudi dehidracija telesa. Zdi se, da se ljudje premalo zavedamo potrebnih dnevnih količin vnosa vode (približno dva litra), ne smemo pozabiti niti na t. i. mineralno oskrbo. Pomanjkanje vode namreč povzroči 'tanjšanje' z vodo pomanjkljivo prepojenih medvretenčnih ploščic in posledično manjšanja medvretenčnega prostora, kar pripelje do zdrsa medvretenčne ploščice, ukleščenje živčevja (išias) …
Ustrezne vaje, raztegovanje, gibanje in seveda fizioterapija so načini, s pomočjo katerih bolečine omilimo, če ne celo odpravimo. Katere vaje so najboljše, bodo najbolje svetovali fizioterapevti. In ker v večini primerov ne bodo zalegla le protibolečinska sredstva, se je treba težav s hrbtenico, pogoste posledice neustreznega načina življenja, lotiti temeljito in celostno.
Učvrstitev nestabilne hrbtenice
Na Oddelku za ortopedijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor že nekaj časa uporabljajo tehniko manj invazivne zatrditve ledvene hrbtenice. »Zatrditev ledvene hrbtenice je standardni ortopedski operativni poseg, s katerim učvrstimo nestabilno hrbtenico in tako zmanjšamo bolečine v križu,« pojasnjujejo in dodajajo, da t. i. manj invazivno tehniko zatrditve ledvene hrbtenice s pridom uporabljajo pri pacientih z bolečinami v križu, ki nastanejo zaradi obrabe medvretenčne ploščice, zdrsa ledvenega vretenca ali nestabilnega segmenta hrbtenice. Po nekaterih podatkih je pri nas še vedno pogostejša klasična operativna tehnika, ponekod v tujini pa manj invazivna tehnika že presega 80-odstotni delež vseh zatrditev ledvene hrbtenice.
