Kjer zdravnik pacienta posluša

Center za tradicionalno kitajsko medicino (CTKM) na Drenikovi v Ljubljani deluje že pet let, pove Špela Kraševec, ki ob boku lastnice Maše Cvelbar skrbi za njegovo delovanje. Nedavno so odprli podružnico v Novem mestu na Dolenjskem.

Ideja za tradicionalno kitajsko medicino na slovenskih tleh je v Cvelbarjevi dozorela z obiskom Kitajske, saj mora vsak sinolog med študijem obiskati predmet svojega proučevanja. Tradicionalna medicina na Kitajskem obstaja že več kot 4000 let, združuje pa bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti.

Večini znana zlasti akupunktura

Zdravljenje s to metodo izvira iz prepričanja, da je treba k težavam pristopiti celostno, simptomi so, razloži Kraševčeva, sekundarnega pomena. Doda, da smo pri nas s tradicionalno kitajsko medicino v zadnjih letih vse bolj seznanjeni in poučeni o njej, a večina še vedno najprej pomisli na akupunkturo. To je razumljivo, saj je ta pravzaprav edini vidik tovrstnega zdravstvenega pristopa, ki se je uveljavil tudi v naši – zahodni – medicini.

Center obiskuje največ ljudi s kroničnimi boleznimi, kot so migrene, prebavne težave, športne poškodbe, utrujenost in boleči sklepi, vedno več je žensk, ki imajo težave z zanositvijo ali zgodnjo menopavzo. Prav tako ga obiščejo pacienti, ki se spopadajo z resnejšimi kroničnimi boleznimi oziroma bolečino, denimo osteoporozo. »Prihajajo tudi rakavi bolniki, ki jim pravzaprav ni več pomoči in si želijo samo pomoč pri lajšanju bolečin,« o najtežjih primerih spregovori sogovornica.

Koliko pacientov in s katerimi težavami so obravnavali v centru, Kraševčeva, ki je tam zaposlena tri leta, ne more natančno povedati, a vsekakor gre številka v tisoče, tegob pa je »od A do Ž. Veliko je takšnih, ki se po prvem obisku zaradi neke težave vrnejo tudi, ko imajo druge, nove zdravstvene tegobe.« Pristavi, da je v zadnjem času največ pacientk, ki imajo težave z neplodnostjo.

Lepa narava 
in prijazni ljudje

Zdravnica Ren Xu pojasni, da se je za selitev iz Pekinga, kjer je, mimogrede, največja univerza tradicionalne kitajske medicine, v Slovenijo in za delo v centru pred približno pol leta odločila na predlog profesorja, ki je učil tudi Cvelbarjevo. »V Sloveniji imate nepredstavljivo čist zrak, v Pekingu je ta zelo onesnažen, a tudi prometa je tu bistveno manj,« besede kitajske zdravnice prevede Kraševčeva. Na njeno odločitev so precej vplivale tudi pozitivne izkušnje njenih predhodnikov v CTKM, ki so bili navdušeni nad naravnimi lepotami naše države in toplino njenih prebivalcev.

Ti skorajda že stereotipni vtisi o Sloveniji in njenih državljanih so vplivali tudi na odločitev njene kolegice Xu Hui, ki je k nam iz manjšega obmorskega mesta Beihai prispela pred meseci. Za Slovenijo se je odločila po priporočilih zdravniških kolegov, in kot je dejala, po ogledu fotografij naše države, ki so objavljene na spletni strani CTKM.

Pričakovanja zdravnic so se že po kratkotrajnem stiku s povsem tujo kulturo in naravno pokrajino povsem potrdila. A kulturnega šoka, povesta, ob prihodu v našo državo in v nasprotju z mnogo pričevanji Slovencev, ki so se ustalili v azijski velikanki, nista doživeli. Menita, da je to morda posledica dejstva, da smo Slovenci in Kitajci desetletja preživeli v podobnem družbeno-političnem sistemu.

Pravita, da težav s sporazumevanjem nimata, saj smo Slovenci pripravljeni priskočiti na pomoč, čeprav je včasih edini način gestikulacija. Ravno to, ustrežljivost in pripravljenost pomagati, je bilo zanju morda največje in najbolj pozitivno presenečenje, saj tega doma nista bili vajeni.

Kako pa kaj spanje 
in prebava?

Pri tradicionalni kitajski medicini pacienti z zdravniki pogosto razvijejo globok osebni odnos. »Zdravnico, ki je pri nas delala pred časom, so pacienti začeli vključevati v najožji družinski krog, vabili so jo celo na družinska kosila,« o pozitivnih vplivih osebnega pristopa zdravnikov tradicionalne kitajske medicine na odnose s pacienti razloži sogovornica.

»Pristop k zdravljenju z metodami tradicionalne kitajske medicine je zagotovo bolj oseben kot pri zahodni, zato so vezi s pacienti okrepljene in tudi menjave zdravnikov so zanje toliko težje,« meni Kraševčeva.

Med diagnostičnim pregledom, ki je prvi korak pri zdravljenju s to metodo, mora zdravnik tradicionalne kitajske medicine upoštevati kopico dejavnikov, ki so povezani s pacientovim življenjskim slogom. »Da pridobi dovolj informacij za postavitev diagnoze, se razvije skorajda prijateljski odnos, zato ni pomembno, ali je ordinacija majhna ali je del velikega bolnišničnega sistema,« razložita zdravnici.

Zdravnik med diagnostičnim pregledom pogleda vse, od bolnikovih oči, jezika, kože, glasu do splošnega počutja in še česa. »Sproti poteka pogovor s pacientom o njegovi prebavi, trenutnem bolezenskem stanju in o spanju,« o treh najpomembnejših dejavnikih, ki zdravniku razkrijejo, kaj in zakaj je s človekom kaj narobe, razloži Kraševčeva.

Težave zaradi porušenega ravnovesja

Na Kitajskem, pove Huijeva, se tradicionalna in zahodna medicina dopolnjujeta, pri čemer ne delajo vrednostnih razlik. Pri nas žal ni tako. Čeprav se v sklopu uradne medicine akupunktura izvaja znotraj programa protibolečinske ambulante v ljubljanskem UKC, je pristop takšen, da se, denimo, odprave migrenskih napadov lotevajo zelo enoznačno in simptomatično, to pa, pojasnjuje sogovornica, ni vedno uspešno.

»Pacienti so velikokrat začudeni, ko po neuspeli akupunkturi pridejo k nam, kjer jim zdravnik po diagnostičnem pregledu in pogovoru prav tako predpiše akupunkturo, a jo kombinira z zeliščno medicino, s čimer je možnost ozdravitve neprimerno večja,« o pomembnih razlikah med pristopi zdravnikov, ki pripadajo eni in drugi tradiciji medicine, razmišlja Kraševčeva. »Zahodna se osredotoča na simptome, recimo bolečino, tradicionalna pa na vzorec neravnovesja v telesu, ki je povezano s čiji,« sklene sogovornica.