V povprečju se človek smeje pet minut na dan, a bi se moral, tako trdijo zagovorniki terapevtske vrednosti smeha, vsaj sedem minut več. Tisti, ki se radi smejejo, so bolj optimistični in dobre volje, zanemariti ne gre niti družabnega vidika, saj ima večina okoli sebe raje nasmejane ljudi kot večno čemerne in namrgodene. Smeh je pomemben predpogoj za zdravje, za dolgo življenje pa je izjemno pomembna tudi sposobnost smejanja samemu sebi, je razkrila najnovejša ameriška raziskava. Sodelujoči v študiji, ki so se šalili na svoj račun, so bili bolj veseli od drugih in tudi manj pesimistični glede prihodnosti.
Za zdravje se veliko smejte
Ko se ljudje smejijo, raztegujejo mišice obraza in telesa, povišata se utrip in krvni pritisk, dihanje je hitrejše, tako se celice oskrbijo z več kisika. Smeh je kot blaga telovadba, se strinjajo znanstveniki. Smeh, šale in optimizem so povezani z boljšim zdravstvenim stanjem, poleg tega pa naj bi šale kazale tudi na razvitost socialnih veščin, zaradi katerih nas drugi ljudje lažje sprejemajo, to pa je povezano z občutkom zadovoljstva, pojasnjujejo psihologi. Tudi v težkih časih, kakršno je, recimo, trenutno obdobje gospodarske krize, ko ima posameznik le malo vpliva na številne okoliščine, se lahko vedno pošalite na svoj račun. In čeprav bi najraje zajokali, se poskusite vsaj nasmehniti. Velika verjetnost je, da se boste počutili vsaj malo bolje in izboljšali svoje razpoloženje.
Smejalna dietna kura
In to še ni vse: s smehom lahko tudi hujšate. Ko se smejite, izgorevajo kalorije, je pokazala ameriška raziskava. Znanstveniki so izračunali, da za deset- do petnajstminutni smeh porabimo 50 kalorij. A se vendarle ne gre prehitro veseliti, saj se teh 50 kalorij seveda lahko hitro vrne.
S humorjem pa se borimo tudi proti stresu. Intenziven stres je povezan z oslabitvijo imunskega sistema. Neke raziskave so pokazale, da lahko smisel za humor dvigne raven protiteles, s pomočjo katerih se telo bori proti najrazličnejšim okužbam. Znanstveniki so ugotovili, da se v organizmu veselega človeka izločajo večje količine limfocita T, varuha našega zdravja. Znižanje ravni stresnih hormonov blaži napetost in posledično omogoča imunskemu sistemu normalno delovanje, hkrati pa zvišana raven hormonov ugodja izboljša razpoloženje. S smehom boste sprostili telo: mišice so sproščene še 45 minut po dobrem smejanju. Stres se kaže tudi na našem obrazu, nasmeh pa bo odpihnil napet obraz in ga razjasnil, tako ne bomo več videti utrujeni, izčrpani. Poleg tega pa bo naše telo začelo izločati endorfine, zaradi katerih se počutimo dobro, in serotonin, hormon sreče, kot bi bil smeh nekakšna naravna droga, ki vsaj začasno odpravlja celo bolečine. In kar je najbolje: zastonj je in tudi uporaba je popolnoma preprosta. Ne pravijo zaman, da je smeh pol zdravja.
Nalezljivo
Smeh je del prijetne in zaželene komunikacije z okolico. Zagotovo ste se že večkrat na lastni koži prepričali, kaj vse lahko dosežete z (na)smehom. Zvok hihitanja, krohota in kar je še tega je nalezljiv, lahko bi rekli, da bolj kot kihanje, kašljanje in celo virus gripe. Gre za nekakšen domino efekt, ki ga je zagotovo okusil že vsakdo. Smeh, fiziološki odgovor na humor, spodbuja obe polovici možganov, lajša mišično napetost in stres, zaradi česar ostajajo možgani budni, ljudje pa posledično dobimo več informacij. Smeh, ki ga sestavljata dve komponenti – niz gest in produkcija zvoka – dviga razpoloženje, ne le vaše, marveč tudi razpoloženje ljudi okoli vas. Ko se nekdo smeji, se vzdušje v sobi izboljša, vse postane bolj veselo.
Jok ne pomaga
Jok ni vedno nujno v pomoč, kadar ste slabe volje in vam ne gre, čeprav tako pravi stari nasvet. Ne le, da vam ne odleže, solze lahko vse še poslabšajo. Dve tretjini žensk se po joku nista počutili bolje, pravijo znanstveniki, posledično slabo razpoloženje pa se lahko vleče še dva dneva. Kar devet odstotkov žensk pravi, da so po joku še bolj potrte in vznemirjene. Raziskovalec Jonathan Rottenberg, profesor z univerze južne Floride, pravi: »Le malo joka je povezanega z izboljšanjem razpoloženja. Jokanje ni tako koristno, kot menijo ljudje.« Namesto da posameznika spodbujamo k joku, ga raje k druženju: »Kadar jok pomaga, ne gre za solze, ampak za podporo ljudi, ki jih pritegnemo z jokom in jih opozorimo na težave.« V študiji je sodelovalo 97 žensk, starih od 18 do 48 let, ki so 73 dni pisale dnevnik in beležile razpoloženje. Njihov jok je v povprečju trajal osem minut, najpogosteje so jokale v dnevi sobi, običajni sprožilniki pa so konflikt, izguba in trpljenje drugih.
