Kaj je slabše: kratki ali pretrgani spanec?

Človek tretjino življenja prespi. Zato je dober spanec še kako pomemben za zdravo in srečno življenje. A v sodobnem svetu ima kar tretjina ljudi težave s spanjem, bodisi gre za nespečnost, čezmerno dnevno zaspanost, motnje dihanja v spanju, parasomnijo (hoja v spanju, more), motnje cirkadianega ritma, motnje gibanja v spanju bodisi za narkolepsijo. A katero spanje je najslabše za nas: tisto, pri katerem spimo, denimo, osem ur, a se večkrat prebudimo, ali tisto, pri katerem se pozno odpravimo v posteljo in spimo le nekaj uric? Znanstveniki so morda našli odgovor.

Padec razpoloženja

Patrick Finan, profesor psihiatrije in vedenjskih znanosti na medicinski fakulteti ameriške univerze Johnsa Hopkinsa, je z ekipo izvedel eno prvih raziskav, ki so se ukvarjale prav z vprašanjem, ali je bolje spati dlje in s prekinitvami ali manj, a v kosu. Skupina 62 zdravih žensk in moških, ki so običajno dobro spali, je tri dni in noči preživela v spalnem laboratoriju in vsak večer, preden je legla v posteljo, odgovarjala na vprašanja o svojem razpoloženju. Medtem ko so prostovoljci spali, so znanstveniki merili, v kateri fazi spanca so, da bi ugotovili, kdaj in koliko časa na noč so preživeli v posameznih fazah, od lahkega dremeža do trdnega spanja. Tretjino prostovoljcev so prebudili večkrat na noč, tretjina je lahko zaspala šele pozno ponoči, a je lahko spala v kosu, tretja skupina, kontrolna, pa je lahko spala neprekinjeno vso noč.

Ko so raziskovalci primerjali ocene razpoloženja vseh treh skupin, so ugotovili, da so člani prve in druge po prvi noči – pretrganega oziroma kratkega spanca – potarnali, da je njihovo pozitivno razpoloženje slabše kakor prej. A v naslednjih dveh nočeh so bili člani prve skupine, ki so jih zbujali večkrat na noč, še slabše razpoloženi kakor prej, tisti, ki so spali v kosu, a manj, pa niso opazili dodatnega padca razpoloženja.

Nato so pregledali še možganske vzorce obeh skupin z motnjami spanja in ugotovili, da so pri tistih, ki so jih zbujali večkrat na noč, izmerili manj ciklov globokega spanca, ki ga po navadi povezujemo z občutji spočitosti, kakor pri tistih, ki so spali manj, a brez prekinitev. »Padec spanja počasnih valov pri prvi skupini je bil velik in nenaden ter neposredno povezan s padcem pozitivnega razpoloženja,« pravi dr. Finan.

Najslabši je pretrgan spanec

Iz vsega tega znanstveniki sklepajo, da na spanje in razpoloženje vpliva marsikaj, od stresa do depresije. Raziskave so že pokazale povezavo med slabim spancem in depresijo, zato dr. Finan pravi, da se ne bi bilo slabo poglobiti v vprašanje, ali je ta bolezen bolj povezana s pretrganim ali kratkim spancem. Poleg tega ni jasno, ali obstaja meja, pri kateri začne krajši spanec tako močno vplivati na pozitivno razpoloženje kakor pretrgan spanec.

»Kakor kaže, pomanjkanje spanja počasnih valov oziroma globokega spanca zmanjšuje sposobnost stabiliziranja pozitivnih občutkov po soočenju s stresnimi dejavniki,« je dejal dr. Finan. »Pozornost bi morali posvečati ne le količini in kakovosti spanca ter ne le količini in kakovosti pozitivnega razpoloženja, ampak kombinaciji obojega. Ni neka posebna novost, da motnje spanja vplivajo na razpoloženje ljudi. Novo luč na to povezavo pa meče dejstvo, da pretrgan spanec veliko bolj škoduje razpoloženju kakor (pre)malo spanja,« sklene dr. Finan.

V sodobnem času se ne moremo izogniti žongliranju med službenimi dolžnostmi in družinskimi obveznostmi ter neizogibnemu stresu, ki ga prinaša prav vsak odnos. A tega lahko obvladujemo tudi s spanjem – če je le neprekinjeno. Starši dojenčkov to v bistvu že vedo.