O koristi probiotikov priča že njihovo ime. Poimenovanje namreč izvira iz grških besedic pro (za) in bios (življenje). Po naše bi rekli: za življenje. Gre za mikroorganizme, ki izboljšujejo delovanje mikroflore prebavnega trakta. Preprosto povedano: probiotiki so dobre bakterije. Najbolj nam koristijo, kadar nas pestijo želodčne težave ali je naša črevesna flora porušena iz drugih razlogov (stres, neustrezna prehrana, staranje, jemanje antibiotikov). Ker naj bi šlo za dobre bakterije, naj ne bi povzročale nobene nevarnosti, vseeno pa je treba biti previden.
Mogoči so blažji stranski učinki
Ljudje, ki sicer probiotikov ne uživajo, imajo ob prvem srečanju z njim lahko rahle težave. Predvsem zaradi napihnjenosti in črevesnih plinov. Ti so blagi in po dveh, treh dneh izginejo.
Ne samo v posebnih jogurtih
Mlečni izdelki imajo praviloma največ probiotičnih bakterij. Seveda to ne velja za sladko mleko, ampak za jogurte, kislo mleko, kefir in druge fermentirane izdelke. Zlasti dober je jogurt. Pri tem je treba poudariti, da so probiotične bakterije v vseh fermentiranih mlečnih izdelkih, ne zgolj v tistih, na embalaži katerih je poudarjena njihova prisotnost. Poleg tega so dobre bakterije naravno prisotne tudi v kislih kumarah in kislem zelju.
Samo z razlogom
Probiotične bakterije v telo vsakodnevno vnašamo s hrano in potrebe po farmacevtskih dodatkih z njimi praviloma ni. Ta se pojavi le, kadar je iz katerega koli razloga črevesna flora spremenjena in ji je zato potrebna pomoč. Zlasti to velja ob uporabi antibiotikov.
Previdno z rokom uporabe
Kadar uživate prehranske dodatke s probiotiki, pazite na rok uporabnosti. Gre namreč za žive organizme. Da bi se ti ohranili, proizvajalci na embalaži dodatkov natančno navajajo pogoje hranjenja in uporabe, ki jih dosledno upoštevajte. Res je, da v nasprotnem primeru ne bodo privedli do zastrupitve, ne bodo pa imeli nikakršnega učinka.
